Im̧aan Wōt Mejād
Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo raan ko Āliktata elōn̄ļo̧k uwaan kōn membōr ro im baam̧le ko, mijen im mijinede ro, im̧ōn jar ko im tampeļ ko.
Ro jeiū im jatū, ij kam̧m̧oolol bwe ippād ippami. Kōmij iakwe kom̧, kōmij kam̧m̧oolol kōn kom̧, im kōmij jeraam̧m̧an kōn jar ko ami.
Būreejtōn Russell M. Nelson ekar ba ilo kweilo̧k eo ļo̧k: “Jej ke loe ta in ej waļo̧k kiiō im̧aan mejād? Ij jar bwe jeban jerwane iien in eaorōk! Em̧ool Irooj ej kōm̧ōkajļo̧k jerbal in An.”
Kōm̧ōkajļo̧k jerbal in An. “Kōm̧ōkajļo̧k” ej juon naan eļap tokjān. Meļeļein m̧ōkaj an m̧akutkut, kaim̧, im emaron̄ bar kōkairir. Ilo eddōkļo̧k eo an Kabun̄ in im karōk an Kraist, kōm̧ōkajļo̧k ej waļo̧k. Im jej aolep m̧ōttan.
Ilo Eprōļ 1834, ilo Kirtland, Ohio, Rikanaan Josep Smith ar aiintok aolep ro raar kabwijer priesthood eo ilo juon m̧ōn jikuuļ jidikdik, emaron̄ 14 ne. Jemaron̄ kadeļo̧n̄ elōn̄ iaan m̧ōn jikuuļ kein ilo m̧ōn kweilo̧k in, im enaaj bar wōr wōt ruum̧. Josep Smith ar ba, “Ej juon oran eo edik an rikawijer Preisthood eo kom̧ij loi joten in, bōtaab ilo Kabun̄ in enaaj kobrak Tuiōn̄ imTurōk in America—enaaj kobrak laļ in.”
Kanaan in ej kūrm̧ool “im̧aan mejād.” Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ej eddōkļo̧k kōn membōr im baam̧le ko, mijen im mijenede ro, m̧ōn jar ko, im tampeļ ko, im ro rej pād ilo jemenere im institute, im jikuuļ ko ipeļaakin laļ in.
Jej kam̧m̧oolol bwe jepād ilo laļ in iien in me Kabun̄ in ej eddōkļo̧k im kaim̧we, ak eaorōkļo̧k ilo bōro ko im mour ko an ro membōr ro. Em̧ōj jeļā kake kōj āinwōt rikaļoor ro an Jisōs Kraist. Jej kwaļo̧k kam̧ool ko ad kōn E, Kabun̄ in An, wāween ko An, im iaļan bujen eo An. Jej Armej ro An, im E ej ad Rilo̧mo̧o̧r.
Ij ļo̧kjenaō kōn ta eo Būreejtōn Nelson ej ņa etan “iien in eaorōk!” im kwaļo̧k kam̧m̧oolol eļap n̄an Irooj kōn jerbal in An. Ij kōketak kōj n̄an jutak kijn̄en̄e āinwōt rikaļoor ro An, rikam̧ool ro n̄an kūrm̧ool in kanaan in, jān etto im raan kein jim̧or.
Elōn̄ ro rej ka riab im ļam̧ōj, “‘Lo, ije!’ im … ‘Lo, ijjuweo!’” āinwōt aer kar ba ilo iien ko an Rikanaan Josep Smith. Ijoke, er rej im renaaj jidik wōt meļeļe ilo jerbal in utiej. Keememej naan ko an Josep Smith: Ejjeļo̧k pā ejjab wānōk emaron̄ kabōjrak jerbal eo jān an eddōkļo̧k, … m̧ool eo an Anij enaaj etal wōt kōn kajoor, im jutak ļo̧k iaan, m̧ae ekobrak aolepen laļin, loļo̧k aolep jikin, aolep laļ, im lo̧jiļn̄i otemjeļo̧k renaaj ron̄, m̧ae jibadbad eo an Anij enaaj dedeļo̧k, im bwe Jeova Eļap enaaj ba jerbal in ededeļo̧k.”
Ilo jerbal ko aō iiō in, Iar jijōt im̧aan ilo an Irooj kōm̧ōkajļo̧k jerbal in An. Kabun̄ in ej kalōk tampeļ ko ilo m̧ōkaj, leļo̧k n̄an membōr ro iien em̧m̧an n̄an kabun̄jar ilo m̧weo im̧ōn Irooj. Kein karuo, jerbal in mijenede ej aintok elōn̄ļo̧k ro uwaan n̄an wōrwōr in an Seperd eo Em̧m̧an, Jisōs Kraist. Im kein kajilu, jikin jeļāļo̧kjen eo an Kabun̄ in ilo elōn̄ wāween ko ej pād ilo utiej eo ekāāl ilo katakin ro rej “kappukot Jisōs in.”
Rainin ewōr ilo Kabun̄ in 367 tampeļ ko ilo kajjojo lelkan in ļōme, kalōke, ak an jerbal. Im n̄an jibadbad ta? Uwaak eo aolep tampeļ rej kean̄: “E kwojarjar n̄an Irooj.” Tampeļ ej kōpeļo̧k iaļ eo n̄an kōjeraam̧m̧an ko reutiejtata an Jemedwōj Ilan̄ n̄an kajjojo iaad. Ro jeiū im jatū, jej kōm̧ōkajļo̧k ekwojarjar eo ad ilo ad mour erreo, ilo ad kabun̄jar ilo m̧weo im̧ōn Irooj, im ilo ad kōm̧m̧an bujen ippān Anij n̄an kōj make im ilo etan ro nukun ilo turājlet in rōn̄ōl eo.
Būreejtōn Nelson ar ba: “jodik ko an rikapo eo rej ļapļo̧k im ļapļo̧k, ilo kajoor im lōn̄ wāweer. Ad aikuj pād ilo tampeļ eo ilo kajjojo iien ej jan̄in kar ļapļo̧k. Ij akweļap n̄an kom̧ bwe kom̧win bōk juon lale eo ekajoor kōn wāween ami joļo̧k iien ko ami.” Ilo m̧weo Im̧ōn, jemaron̄ en̄jake kwojarjar im aenōm̧m̧an eo an Irooj.
Iiō eo ļo̧k, Iar jeraam̧m̧an n̄an tōl ilo aje eo an Mendoza Argentina Tampeļ. Ilo enaan eo aō, Iar kōnono kōn kanaan in 1926 eo an Elder Melvin J. Ballard bwe jerbal in an Irooj ilo jidik iien enaaj jidikdik eddōkļo̧k ilo South America, “āinwōt an juon oak jidikdik eddōk jān juon acorn. Eban kajju ļap ilo juon wōt raan,” ak taujin renaaj kobatok ilo Kabun̄ in, im laļ ko ilo South America renaaj erom “juon kajoor ilo Kabun̄ in.” Iar lo an kanaan in kūrm̧ool im̧aan meja.
Mendoza, kar juon acorn jidikdik, em̧ōj an erom juon oak kileplep. Edōkļo̧k in em̧ōj āliji ipeļaakin laļ ko im aelōn̄ ko ilojet.
Jej lo an Irooj kōm̧ōkajļo̧k jerbal in An ilo mijen ko. Ilo 2024, 80,000 mijenede ro raar jerbal ilo 450 mijen. Jiln̄uul jilijno iaer rej mijen kāāl. Iiō eo ļo̧k jerbal in mijenede ear boktok elōn̄ļo̧k jān 300,000 membōr ro rekāāl n̄an Kabun̄ in. Eļapļo̧k jān bōnbōn, jetōb in aintok eo ej boktok jetōb ko n̄an Jisōs Kraist im gospel in An.
Ij ļōmņake Rijilōk ro Brigham Young im Heber C Kimball, ro raar etal in mijen ilo 1839 ilo British Isles. Raar nan̄inmej; raar likūt baam̧le ko aer renan̄inmej im jerata. Mekarta, rein ruo raar tallōn̄ļo̧k ilowaan juon wagon, im ke rej loe wōt ro rej iakwe er, Heber ar ba, “Jen jutak im kam̧ōņōņō er.” Rein ruo raar en̄taan ilo aer jutak im lam̧ōj, “Hurrah, hurrah n̄an Israel.”
Iar lo ejja itok limo in n̄an jerbal in an Irooj ilo Lima, Peru, ke iar iioon mijenede ro jān missionary training center im mijen ko ilo Lima. Juon mennin kalimjōk! Iar lo kōm̧ōkajļo̧k eo im̧aan meja. Ewōr kiiō jiljilimjuon mijen ilo bukwōn in Lima wōt.
Ilo jem̧ļo̧kin kweilo̧k eo am, mijenede ro kailibōk eo kōn juon men. Raar jutak im pinnik, “Hurrah n̄an Israel.” Ijamin naaj meloklok iien in; ikōņan bwe aolepāmi ren kar pād ijo. Im̧aan meja kar mijenede ro raar likūt “men ko an laļin” n̄an jerbal n̄an Irooj im jipan̄ kōm̧ōkajļo̧k itok eo An.
Jej lo an Irooj kōm̧ōkajļo̧k jeraam̧m̧an in jeļāļo̧kjen ko n̄an membōr ro ad, im bar ro rejjab membōr ipeļaakin laļ in. Juon iaan men ko me ej kōjenolo̧k kōj āinwōt juon Kabun̄ ej ad kaorōk jeļāļo̧kjen. Irooj ear kakien ilo raan ko jinoin in Jepļaaktok eo n̄an “kappukot jeļā, em̧ool jān katak im barāinwōt jān tōmak.” Menin ej waļo̧k rainin im ekkar n̄an ālije naan eo “hurrah.”
Ilo tōrein elōn̄ļo̧k jān 800,000 rijikuuļ ipeļaakin laļ in rej pād ilo jemenere im institute, enrollment eo eļaptata ilo bwebwenato in Kabun̄ in. Jodikdik ro ad rej kuk ippān doon ilo elōn̄ wāween ko, jān jemenere in jibbon̄, awa ko in raan, im kūlaaj ko an jota, im ekkatak ilo m̧weo. Er rej kumi in tariņae eo ekajoor im jim̧we, rej bōk kajoor jān doon ilo aer ekkatak kōn Jisōs Kraist, ļoor, im kam̧ool kake E āinwōt Nejin Anij.
Fall eo ej jem̧ļo̧k iar kōnono ilo juon iien nokon n̄an juon em̧ eļap eobrak kōn rijikuuļ in jemenere im institute im ro jineer im jemaer ilo University of Utah. Aer pād ijo ekwaļo̧k eļap kōn ikdeleel eo aer n̄an jeļā im ļoor Jisōs Kraist. Enaan eo aō n̄an rijikuuļ rein ekar alikkar: Leļo̧k n̄an Irooj kain iien rōt in. Iar kapilōk er n̄an kōm̧m̧an jokkin wōt juon ekkatak ko aer kōn ekkatak em̧ool im utiej, em̧ool ekkatak kōn “Nejin Anij e mour.”
Ij kajjitōk ejja menin wōt ippān aolep rainin: Jekdoon ta eo epād ilo laajrak in m̧akutkut ko ami, leļo̧k ejja kain iien rōt kein, ejjab jidik in iien ko ami, n̄an Irooj ilo ekkatak jeje ko rekwojarjar an juon make, ekkatak an baam̧le Itok, Ļoor Eō, jar, kūr ko an Kabun̄, jerbal in karejar, bōk m̧ōttan kwojkwoj eo, kabun̄jar ilo tampeļ, im lin̄ūri men ko an Anij. Irooj im Rilo̧mo̧o̧r eo ad ar ba, “Katak ippa, im kom̧ naaj lo an ami kakkije.” Tōmak E ilo naan eo An. Im leļo̧k n̄an E iien ejejjet.
Būreejtōn Russell M. Nelson ekar ba: “Ij akweļap ippemi bwe kom̧in kaanjo̧ik Anij ilo mour ko ami. Leļo̧k n̄an E juon ajej eo ejim̧we an iien eo ami. N̄e kom̧ naaj kōm̧m̧ane, jeļā ta eo ej waļo̧k n̄an kajoor in jetōb eo em̧m̧an ej im̧we jerbal eo ami.”
Jej loe im̧we in jerbal in ilo jemenere, institute, im university ko an Kabun̄ in. Ilo jikin kein, Irooj ej eo eaorōktata. Im E ej aikuj bar ilo mouor ko ad kajjojo.
Juon bar eria ej kwaļo̧k eddōkļo̧k in jikin jeļāļo̧kjen eo an Kabun̄ in ej BYU–Pathway. Ipeļaakin laļ in, enrollment em̧ōj an mootļo̧k jān 74,000 im ej eddōkļo̧k wōt. Eitōn aolep rej membōr, im eitōn juon m̧ōttan jilu rej pād Africa. Pathway ej n̄an deļo̧n̄e jeļāļo̧kjen. Kadedeļo̧k course ko meļeļein tōpar jerbal ko, im tōpar jerbal ko meļeļein juon mour em̧m̧anļo̧k n̄an baam̧le ko im eļōn̄ļo̧k iien em̧m̧an n̄an jerbal n̄an Irooj.
Ke iar kweilo̧k ippān ritōl ro an stake ilo Uganda, iar katak ke aolep būreejtōnji eo an stake rej pād ilo BYU–Pathway. Ilo an pojak ilo kanniōk im jetōb, eļapļo̧k ad maron̄ jelm̧ae kakure ko an rikōjdat. Keememej naan ko an Pita: “ tepiļ eo, āinwōt ļaiōn e rorror, ej etetal wōt im pukot eo ej maron̄ in kan̄i.”
Ij kile ke ibwiljen enaan in em̧m̧an an gospel, ewōr ro rej en̄taan, ro ewōr aer apan̄ ilo tōmak, pere, im kajjitōk ko me āinwōt n̄e ejjeļo̧k uwaakier. Ro jeiū im jatū, Jisōs Kraist ej uwak eo. Ijjino Ippan. Pukot Pein ilo mour eo am̧. Ron̄jake E. “En jab pok būruemi,” E ekar ba ilo awa ko an āliktata n̄an rikaļoor ro An m̧okta jān Getsemane, m̧okta jen An ineek debwāāl eo ilo iaļ eo Jerusalem, m̧okta jān Golgotha, ijo Ear kadedeļo̧k en̄taan in pinmuur eo An, men eo E wōt, Nejin Anij, emaron̄ kōm̧m̧ane.
Jeļā bwe E emeļeļe. Ear bōk ioon Make aolep ad jerawiwi, bōd, būrom̧ōj, im raan ko renana bwe jen maron̄ bar mour ippān Jemedwōj Ilan̄ indeeo. Ear ba, “Reitok n̄an eō ilo aolep ļōmņak, jab pere, jab mijak.” Tōmak ilo Jisōs emaron̄ lōn̄aj eok im kōmour jetōb eo am̧ ekinejnej. Lōke E im konaaj kōm̧ōkajļo̧k am̧ jepļaak n̄an “pein iakwe eo An.”
Ij bar kōmejajaik naan ko an rikanaan eo ad emour: “Jej ke loe ta in ej waļo̧k kiiō im̧aan mejād? Ij jar bwe jeban jerwane iien in eaorōk! Em̧ool Irooj ej kōm̧ōkajļo̧k jerbal in An.” inwōt rikaļoor ro an rainin jen lam̧ōj, “Hurrah n̄an Israel,” ilo ad kōpojak n̄an jepļaaktok eo an ad Irooj im Rilo̧mo̧o̧r. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.