Božja ljubezen

Ko smo neko poletje z družino potovali po odmaknjenem območju, smo večer preživeli tako, da smo spali na prostem, pod nebom brez oblačka. Nad nami je bila jasno vidna veličastna Rimska cesta, polna neštetih zvezd in občasnih zvezdnih utrinkov. Ko smo občudovali mogočnost Božjega stvarstva, smo čutili spoštljivo povezanost z Bogom. Najini majhni otroci, ki so odraščali v Hong Kongu, še nikoli prej niso doživeli česa takega. Nedolžno so vprašali, če doma živimo pod istim nebom. Poskušal sem jim pojasniti, da je to isto nebo, vendar nam tam, kjer živimo, onesnaženost zraka in svetlobno onesnaženje preprečujeta, da bi videli te zvezde, čeprav so tam.

Sveti spisi nas učijo, da je »vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo«. Medtem ko nam begajoče motnje in terestrialne skušnjave zamračijo duhovni vid, ko udejanjamo vero v Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa, prejmemo jasno zagotovilo o njuni resničnosti in o tem, kako skrbita za nas.

Prerok Lehi v Mormonovi knjigi je videl »drevo, katerega sad je bil zaželen, da človeka osreči« in je bil »najslajši od vsega«. Ko je sad okusil, mu je dušo navdala velika radost in želel je, da bi ga okusila tudi njegova družina. Izvemo, da to drevo predstavlja »Božjo ljubezen«, in kakor Lehi tudi mi lahko prejmemo radostno pričevanje o Bogu, ko ga povabimo v svoje življenje.

Jezus Kristus pooseblja ljubezen nebeškega Očeta do nas. S svojim odkupnim žrtvovanjem je prevzel naše grehe in bil udarjen zaradi naših krivičnosti. Sam je nosil našo bridkost, si naložil našo žalost in prevzel naše bolečine in bolezni. Pošlje Svetega Duha, da nas tolaži, sadovi Duha pa so radost, mir in vera, ki nas navdajajo z upanjem in ljubeznijo.

Čeprav je Božja ljubezen dostopna vsem, jo številni iskreno iščejo, medtem ko si drugi želijo občutiti Božjo ljubezen, vendar ne verjamejo, da si jo zaslužijo. Nekateri drugi se je obupano poskušajo držati. Sveti spisi in Gospodov prerok nas učijo, da lahko dosledno doživljamo Božjo ljubezen, kadar se po milosti Jezusa Kristusa vedno znova kesamo, odkrito odpuščamo, si prizadevamo spolnjevati njegove zapovedi in nesebično služimo drugim. Božjo ljubezen čutimo, kadar delamo stvari, ki nas z njim zbližujejo, denimo da se z njim vsak dan pogovarjamo v molitvi in pri preučevanju svetih spisov, ter prenehamo delati to, kar nas od njega oddaljuje, denimo da smo ponosni, prepirljivi in uporniški.

Predsednik Russell M. Nelson nas je prosil, naj »z Odrešenikovo pomočjo odstrani[mo] stare naplavine iz svojega življenja« in »odloži[mo] zagrenjenost«. Spodbuja nas, naj »okrepimo svoje duhovne temelje, tako da se v življenju osredotočimo [na Odrešenika] ter na uredbe in zaveze njegovega templja«. Obljubil je, da »ko spolnjujemo svoje tempeljske zaveze, nam je Gospodova krepilna moč bolj na dosegu. /…/ V velikem obilju izkusimo čisto ljubezen Jezusa Kristusa in našega nebeškega Očeta!«

Imam prijatelja, ki je bil blagoslovljen s čudovito družino in obetavno kariero. To se je spremenilo, ko zaradi bolezni ni mogel več delati, čemur je sledila ločitev. Sledila so težka leta, a njegova ljubezen do otrok in zaveze, ki jih je sklenil z Bogom, so ga podpirale. Nekega dne je izvedel, da se je njegova bivša žena ponovno poročila in zaprosila za preklic njunega tempeljskega pečatenja. Bil je vznemirjen in zmeden. V Gospodovi hiši je iskal mir in razumevanje. Dan po njegovem obisku sem od njega prejel naslednje sporočilo:

»Včeraj zvečer sem imel v templju neverjetno izkušnjo. Mislim, da je bilo očitno, da še vedno čutim precej zamere. /…/ Vedel sem, da se moram spremeniti, in za to sem molil ves teden. /…/ Včeraj zvečer sem v templju dobesedno čutil, da mi je Duh iz srca odstranil zamero. /…/ Bilo je takšno olajšanje, da sem se tega osvobodil. /…/ Zlovešče fizično breme, ki me je težilo, je bilo odpravljeno.«

Čeprav ima moj prijatelj še vedno izzive, ceni to izkušnjo v Gospodovi hiši, kjer mu je osvobajajoča moč Božje ljubezni pomagala, da se počuti bližje Bogu, bolj optimističen glede življenja in manj zaskrbljen glede svoje prihodnosti.

Ko izkusimo Božjo ljubezen, lahko bremena prenašamo z lahkoto ter se potrpežljivo in vedro podvržemo njegovi volji. Verjamemo, da se bo Bog spomnil svojih zavez z nami, nas obiskal v naših stiskah in nas rešil iz suženjstva. Radost, ki jo občutimo, bomo želeli deliti tudi z družino in ljubljenimi. Kakor v Lehijevi družini ima vsak svobodno voljo, da se odloči, ali bo jedel sad ali ne, toda naša priložnost je, da ljubimo, oznanjamo in povabimo tako, da tisti, ki jih imamo radi, lahko občutijo Božjo ljubezen.

Da bi drugim pomagali občutiti Božjo ljubezen, moramo v sebi razvijati krščanske lastnosti, kot so ponižnost, dobrotljivost, sočutje in potrpežljivost, ter pomagati drugim, da se obrnejo k Odrešeniku, tako da sledimo dvema velikima zapovedma o ljubezni do Boga in ljubezni do bližnjih.

Eden najinih sinov se je v najstniških letih boril s tem, da bi bil vključen, in s samospoštovanjem. Z ženo sva molila, da bi vedela, kako naj mu pomagava, in bila sva pripravljena narediti vse, kar bi Gospod želel, da narediva. Nekega dne sem začutil navdih, naj predsednika zbora starešin vprašam, ali ve za koga v stiski, ki bi ga s sinom lahko obiskala. Po premisleku naju je prosil, naj obiščeva žensko z resnimi zdravstvenimi izzivi in ji z dovoljenjem predsednika veje vsak teden neseva zakrament. Bil sem navdušen, a me je tudi skrbelo, kako se bo sin odzval na to tedensko obvezo.

Na prvem obisku naju je v srcih bolelo za to drago žensko, saj je bila v nenehnih bolečinah. Bila je zelo hvaležna za zakrament in uživala sva na obisku pri njej in njenem možu. Po nekaj obiskih sem bil neko nedeljo odsoten in nisem mogel spremljati sina, a sem ga spomnil na najino zadolžitev. Ko sem prišel domov, sem komaj čakal, da slišim, kako je obisk potekal. Sin je povedal, da po njegovem mnenju njegovi sošolci nimajo priložnosti početi nečesa tako zanimivega. In pojasnil, da je s seboj vzel brata, da bi mu pomagal, in da je zakrament potekal gladko, toda ta draga sestra je bila med tednom žalostna, ker je domov povabila prijatelje, da bi gledali filme, njen video predvajalnik pa ni deloval. Sin je rekel, da je pobrskal po spletu, našel težavo in jo odpravil na licu mesta. Čutil je, da je koristen, bil je srečen in čutil je, da mu zaupa, da bo naredil nekaj, kar ji bo polepšalo dan. Čutil je, da ga ima Bog rad.

Če vam življenje navkljub vašim najboljšim prizadevanjem prekrivajo oblaki, če čutite, da vaše molitve niso uslišane, ali če ne morete občutiti Božje ljubezni, prosim, vedite, da je vsak vaš trud pomemben, in da vas tako gotovo kot zvezde nad nami nebeški Oče in Jezus Kristus poznata, slišita in ljubita.

Ob neki priložnosti je Odrešenik, ko so bili njegovi učenci v čolnu, ki so ga »premetavali valovi«, po vodi stopil k njim in jim rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Ko je Peter hotel k Odrešeniku po vodi, ga je Jezus poklical in mu rekel: »Pridi!« In ko je Peter izgubil svojo osredotočenost in se začel potapljati, je Odrešenik nemudoma iztegnil roko, da ga je ujel, in ga vodil na varno, medtem ko je rekel: »Malovernež, zakaj si podvomil?«

Ali smo pripravljeni biti vedri in pogumni, ko v življenju nad nas privršijo vetrovi? Kako naj se spomnimo, da nas Odrešenik ne bo zapustil in da je blizu nas, morda tako, da tega še ne prepoznamo? Ali smo pripravljeni iti k njemu v veri, zlasti kadar se nam pot pred nami zdi nemogoča? In kako nas dvigne na varno, ko se opotekamo? Kako se lahko zvesto oziramo k njemu v vsaki misli, brez dvoma ali strahu?

Če bi v svojem življenju radi obilneje občutili Božjo ljubezen, vas vabim, da razmislite naslednje:

• Prvič, pogosto se ustavite, da se spomnite, da ste Božji otrok, in pomislite na vse, za kar ste hvaležni.

• Drugič, vsak dan molite in nebeškega Očeta prosite, naj vam pomaga vedeti, kdo v vaši bližini mora občutiti njegovo ljubezen.

• Tretjič, iskreno vprašajte, kaj lahko naredite, da temu posamezniku pomagate občutiti Božjo ljubezen.

• In četrtič, nemudoma se odzovite na navdih, ki ga prejmete.

Če bomo dosledno molili in prosili za dobro drugih, nam bo Bog pokazal ljudi, ki jim lahko pomagamo. In če se nemudoma odzovemo, lahko postanemo sredstvo, s katerim Bog odgovarja na njihove molitve. Če bomo to delali, bomo sčasoma prejeli odgovore na svoje molitve in bomo v svojem življenju občutili Božjo ljubezen.

Ko sva z ženo pred nekaj meseci potovala po Vietnamu, sva bila na letu, ki je vzletel v hudem viharju. Turbulenca je bila huda in z najinega okna so bili vidni temni oblaki, močan dež in bliskanje. Po dolgem in nestabilnem vzponu se je naše letalo končno dvignilo nad nevihtne oblake in prikazal se je ta veličasten razgled. Ponovno sva se spomnila našega nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa in občutila njuno ljubezen do naju.

Dragi prijatelji, kot nekdo, ki je izkusil Božjo ljubezen, radostno pričujem, da je Odrešenik Jezus Kristus Božja ljubezen. Njegova ljubezen do nas je popolna, osebna in trajna. Da bi nas, ko mu zvesto sledimo, navdala njegova ljubezen in da bi bili svetilnik, ki druge vodi k njegovi ljubezni! V imenu Jezusa Kristusa, amen.