Moja ljubezen do Odrešenika je moj »zakaj«

Ali ste kdaj opazili, da nam naš dragi prerok, predsednik Russell M. Nelson, nenehno izreka povabila? Ne preseneča, da nas je prosil, naj preučujemo sporočila, ki so bila izrečena na zadnjih dveh konferencah, in o njih razmišljamo. Aprila 2024 je dejal: »Upam, da boste v prihodnjih mesecih večkrat preučevali ta konferenčna sporočila.« Oktobra 2024 pa je rekel: »Rotim vas, da preučujete sporočila [govornikov]. V naslednjih šestih mesecih jih uporabljajte kot lakmusov test za to, kaj je res in kaj ni.«

Ta povabila lahko prištejemo k preroškim povabilom, ki smo jih prejeli tekom življenja, vključno in zlasti tista, ki smo jih prejeli v zadnjih letih. Morda čutimo ali mislimo, da so ta povabila še nekaj, kar moramo dodati na svoje sezname opravil preprosto zato, ker smo bili povabljeni oziroma naprošeni, naj to storimo. Pa bi lahko bilo za tem kaj več?

Ko sem premišljeval o tem in vseh povabilih, ki smo jih prejeli, sem se spomnil nečesa, kar sem spoznal in sklenil dolgo tega. Vse to, kar je bistveno zame, skušam delati zato, ker imam Gospoda rad; rad imam Odrešenika. To je pravi in najtehtnejši razlog, zakaj delam to, kar delam, potem pa je tu še s tem povezana moja ljubezen do vas, mojih bratov in sester.

Kot vaš brat upam, da boste moje besede obravnavali kot iskreno povabilo, naj skušamo razumeti priložnost, da vse, kar počnemo, povežemo z ljubeznijo do Odrešenika.

Če bomo to delali, bomo lažje razumeli pravi »zakaj«, ki je za vsem tem, kar delamo kot Odrešenikovi učenci. To nam bo pomagalo, da bomo utrdili svojo zavezno povezanost z Bogom in razumeli njegove božanske in večne resnice – njegove večne in absolutne resnice, ki se ne bodo nikoli spremenile. Večne resnice, kakor je tale: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

Zanimivo je, da včasih, ker smo nekaj dosledno izvajali do te mere, da se je to spremenilo v običaje, dovolimo, da nam ti običaji ali dejavnosti narekujejo naša prizadevanja za izgradnjo vere v Jezusa Kristusa. Zdi se, da to delamo zato, ker smo to delali veliko let, ne da bi razmišljali, kako to vpliva na našo zavezno povezanost z Odrešenikom.

V našem svetu se običajno osredotočamo na to, kar delamo, in na dosledno izpolnjevanje nalog in ciljev. V duhovnem področju imamo priložnost, da presežemo to, da zgolj nekaj delamo oziroma dosegamo cilje, če razumemo, zakaj to delamo. Če lahko razumemo in povežemo, da se razlog za naša dejanja nanaša na našo ljubezen do Odrešenika in nebeškega Očeta, bomo, če bomo te priložnosti izkoristili, razumeli, da četudi delamo pravične stvari, denimo to, da imamo cerkvene dejavnosti ali običaje – in dobro je, če jih ustrezno izvajamo – ko jih povežemo z vprašalnico »zakaj«, bomo blagoslovljeni, da bomo razumeli razlog. Ne bomo samo delali dobro ali delali prav; tudi razumeli bomo prav.

Na primer, ali takrat, ko si zastavite cilj, da boste brali svete spise, iskreno molili ali pripravili dejavnost za svojo družino ali oddelek, dejansko stremite zgolj po izvedbi teh nalog? Ali pa so ta dejanja sredstvo, orodje, ki vam je na voljo, da dosežete pravi cilj? Ali je namen zgolj v tem, da imamo dejavnost, saj to delamo že vrsto let, in potem odkljukamo okvirček, da smo jo opravili? Oziroma, ponavljam, ali so to sredstva, ki jih uporabljamo, da se učimo, občutimo in povežemo z Odrešenikom?

Prosim, ne razumite napak mojega stališča glede ohranjanja dejavnosti in običajev ali zastavljanja ciljev in trdega dela, da bi jih uresničili; s tem ni nič narobe. Vabim pa vas, da se v srcu in mislih odprete za priložnost in blagoslov razumevanja, zakaj vse to počnemo in kako živimo po svoji veri.

Odličen primer običajev, ki se osredotočajo na Kristusa, je izziv, ki ga je vsem nam v imenu Prvega predsedstva namenil predsednik Dallin H. Oaks. Dejal je: »Ko vstopamo v novo leto, se pripravimo na velikonočno praznovanje odkupnega žrtvovanja Jezusa Kristusa. /…/ Ne glede na to, kaj drugi verjamejo ali delajo, bi morali vstajenje našega živega Odrešenika praznovati tako, da preučujemo njegove nauke in pomagamo vzpostaviti velikonočne običaje v naši družbi kot celoti, zlasti v svojih družinah.« Kot lahko vidite, to ni le povabilo za ohranjanje običajev. Namesto tega te običaje uporabljamo zato, da bi bolje spoznali Odrešenika in se spominjali njegovega vstajenja.

Bolj ko bomo razlog lahko povezali s svojo ljubeznijo do Odrešenika, bolj bomo sposobni prejeti, kar potrebujemo ali iščemo. Predsednik Nelson je dejal: »Kakršnakoli vprašanja ali težave imate, boste odgovor vedno našli v življenju in naukih Jezusa Kristusa.« Potem pa je izrekel naslednje povabilo: »Bolj se poučite o njegovi odkupni daritvi, njegovi ljubezni, njegovi milosti, njegovem nauku in njegovem obnovljenem evangeliju zdravljenja in napredovanja. Obrnite se nanj! Sledite mu!«

V srcu in mislih premišljujte naslednje: Ali verjamete, da so bila povabila predsednika Nelsona namenjena temu, da bomo lažje pripravili seznam, s katerim bomo zbrali več znanja in opravili naloge, da bomo njegovo povabilo lahko odkljukali s svojega seznama opravil? Ali pa nas vabi, naj vidike teh večnih resnic in načel obravnavamo kot priložnost, da razumemo »zakaj«, in da Odrešenikovo zavezno ljubezen do nas povežemo s svojim doživljenjskim potovanjem učenca?

Naj ponazorim načelo, ki ga poskušam izraziti. Ena možnost, ki je verjetno skrajna, je, da naenkrat preberem vsa sporočila z generalne konference in ko bom s tem končal, bom na svojem seznamu opravil odkljukal to povabilo, ne da bi s tem, kar sem prebral, storil kaj drugega. Razumem, da je to skrajni primer, vendar ni nerealen. Številni od nas se verjetno nahajamo nekje na točki med tem in idealnim.

Povabilo je, naj sporočila z generalne konference preučimo in o njih premišljujemo ter jih uporabimo, da bi ugotovili in razumeli, kaj vsak od nas lahko naredi, da se bo izboljšal.

Če bomo povabilo sprejeli in razumeli vprašanje »zakaj«, ki je za tem, bomo imeli več priložnosti za zbližanje z Odrešenikom. Začeli bomo spoznavati naslednje: Ker imam rad Odrešenika, želim o njem izvedeti več s preučevanjem besed živih prerokov. In ker imam rad bližnjega, bom o naukih prerokov, vidcev in razodevalcev govoril drugim, začenši svojim najdražjim.

V obeh primerih opravljate pravično delo. V prvem se zdi, da je cilj uporabiti sredstva, ki sta nam jih dala nebeški Oče in Odrešenik, in sicer sporočila, ki jih slišimo na generalni konferenci. Druga različica obsega izjemen blagoslov pridobivanja vpogleda v temeljne razloge in ponuja pot za razumevanje večne resnice in blagoslovov, obljubljenih vsem, ki nauke in življenje našega Odrešenika Jezusa Kristusa postavijo v središče svojega življenja.

Dragi bratje in sestre, upam, da lahko občutite in vidite, kako pomembno je, da svoja dejanja povežemo z ljubeznijo do Odrešenika. V globaliziranem svetu bodo številni glasovi poskušali vplivati na vas in vas po možnosti napeljali k prepričanju, da so nekatere temeljne resnice obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa nepotrebne. Ti glasovi se začnejo z bistveno resnico o potrebi po obnovi v teh poslednjih dneh, vključno s tem, da je nujno, da imamo na zemlji Božje kraljestvo, ki ga predstavlja obnovljena Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Morda slišite glasove, zatrjujoč, da zadostuje samo osebni odnos ali razumevanje z Odrešenikom in da je veroizpoved oziroma obnovljena Cerkev nepotrebna ali nebistvena. Vabim vas, da počasi upoštevate ali da celo ne podlegate temu, da bi na vas vplivale te zavajajoče zamisli, in da se hitreje spomnite, kaj nam Odrešenik govori in nas uči že od starodavnih časov – začenši z ljubeznijo nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa do nas in povezovanjem naše ljubezni do njiju kot razloga, da jima sledimo.

Bog Oče in njegov Sin sta prišla in govorila z Josephom Smithom, da obnovi Cerkev Jezusa Kristusa in začne razdobje polnosti časov, Božje kraljestvo na zemlji. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je torej sredstvo, ki ga je nebeški Oče vzpostavil za dostop do zavez, ki nam omogočajo vrnitev domov. Zato potrebujemo več kot le osebni odnos z nebeškim Očetom in njegovim Sinom; potrebujemo bistvene duhovniške uredbe, s katerimi sklenemo zaveze z njima. To nudi zavezno povezavo z njima in nam podeli dostop do njune zavezne ljubezni in nam omogoča, da dosežemo najvišje kraljestvo slave, pripravljeno za vse tiste, ki so vdani in zvesti svojim zavezam.

Z vso močjo svoje duše pričujem o stvarnosti in božanskosti našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Ljubi vas. Ve, kaj se vam v življenju dogaja. Njegove roke so široko razprte in vabijo: »Pridite k meni /…/ in jaz vam bom dal počitek.«

Rad imam Odrešenika in moja ljubezen do njega je moj »zakaj«. V imenu Jezusa Kristusa, amen.