Duhovno ozdravljeni v Jezusu

Deset gobavcev je zavpilo Odrešeniku: »Usmili se nas!« In Jezus se jih je. Rekel jim je, naj se pokažejo duhovniku, in ko so šli, so bili očiščeni bolezni.

In ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in na ves glas slavil Boga. Vrnil se je k Odrešeniku, padel k njegovim nogam in izrazil hvaležnost.

In Odrešenik je temu, ki je bil hvaležen, rekel: »Tvoja vera te je rešila.«

Jezus Kristus je ozdravil deset gobavcev. Toda eden, ki se je vrnil k Odrešeniku, je prejel še nekaj več. Ozdravljen je bil v celoti.

Devet gobavcev je bilo telesno ozdravljenih.

Eden je bil ozdravljen telesno in duhovno.

Ko sem razmišljala o tej zgodbi, sem se spraševala, ali velja tudi obratno. Če pri ozdravitvi in celovitosti ne gre za eno in isto, ali je človek lahko duhovno celovit, čeprav še ni telesno in čustveno ozdravljen?

Veliki Zdravitelj bo ob svojem času ozdravil vse naše stiske – telesne in čustvene. Toda ali je človek, ki čaka, da bo ozdravljen, lahko celovit?

Kaj bi lahko pomenilo to, da smo duhovno celoviti?

V Jezusu Kristusu smo celoviti, ko udejanjamo svobodno voljo, da mu sledimo v veri, da mu podvržemo svoje srce, zato da ga lahko spremeni, da spolnjujemo njegove zapovedi in vzpostavimo z njim zavezni odnos, da ponižno vztrajamo in se učimo iz izzivov tega zemeljskega stanja, dokler se ne vrnemo v njegovo navzočnost in smo v vseh pogledih ozdravljeni. Lahko sem celovita, medtem ko čakam na ozdravitev, če sem v odnosu z njim z vsem srcem.

Vera v Jezusa Kristusa vzbuja upanje. Upanje najdem v prizadevanju, da bi bila celovita – celovitost se rodi iz vere v Jezusa Kristusa. Vera vanj mi vliva več upanja za ozdravitev, to upanje pa mi okrepi vero v Jezusa Kristusa. To je pomemben cikel.

Gospod je Enóšu rekel, da je postal celovit zaradi vere. Enóšu se je celovitost zgodila, ko je premišljeval o besedah svojega preroka-očeta Jakoba, ko si je silno želel, da bi razumel priložnost za večno življenje, ko je v goreči molitvi klical k Bogu. In v tem stanju želje in ponižnosti je zaslišal Gospodov glas, ki mu je oznanil, da so mu grehi odpuščeni. In Enóš je Gospoda vprašal: »Kako se je to zgodilo?« In Gospod je odgovoril: »Zaradi tvoje vere v Kristusa /…/, tvoja vera te je rešila.«

Z vero v Jezusa Kristusa si lahko prizadevamo za to, da smo duhovno celoviti, medtem ko čakamo in upamo na telesno in čustveno ozdravitev.

Odrešenik nas z odkupnim žrtvovanjem in če se iskreno pokesamo, ozdravi greha, kakor je naredil z Enóšem. Njegova neskončna odkupna daritev doseže tudi naše gorje in bridkost.

Lahko pa, da ne ozdravi bolezni in kroničnih bolezenskih stanj – kroničnih bolečin, avtoimunskih bolezni, kot so multipla skleroza, rak, tesnoba, depresija in podobno. Tovrstno ozdravljenje pride ob Gospodovem času. Medtem pa se lahko odločimo za to, da bomo postali celoviti, tako da udejanjamo vero vanj!

Biti celovit pomeni biti celosten in izpolnjen. Podobno kot pet modrih devic, katerih svetilke so bile polne olja, ko je prišel ženin, smo lahko celoviti v Jezusu Kristusu, ko svoje svetilke polnimo s hranljivim oljem spreobrnitve k njemu. Tako smo pripravljeni na simbolično poročno večerjo, njegov drugi prihod.

V priliki je vseh deset devic ženina čakalo na pravem kraju. Vsaka je prišla s svetilko.

Ko pa je prišel ob nepričakovani polnočni uri, pet nespametnih ni imelo dovolj olja za svoje svetilke. Niso jih opisovali kot hudobne, ampak prej kot nespametne. Nespametne se niso ustrezno pripravile, da bi njihove svetilke gorele z oljem spreobrnitve.

In tako je ženin v odgovor na njihovo prošnjo, naj jim dovoli priti na poročno večerjo, odgovoril: »Ne poznate me.«

S tem je dal vedeti, da ga pet modrih devic je poznalo. V njem so bile celovite.

Njihove svetilke so bile polne dragocenega olja spreobrnitve, kar je modrim devicam omogočilo, da so se gostile na ženinovi desnici.

Odrešenik je rekel takole: »Zatorej bodita zvesta in vselej molita, svetilki imejta pripravljeni in prižgani in olje s seboj, da bosta pripravljena ob Ženinovem prihodu.«

Ben Hammond: Pet modrih devic

Nedavno je bila na Tempeljskem trgu tik pred vhodom stavbe Društva za pomoč in v senci saltlaškega templja postavljena veličastna skulptura, ki upodablja pet modrih devic.

To je lokacija, ki je primerna za upodobitev prilike. Kajti ko sklenemo in spolnjujemo zaveze, zlasti tiste, ki so na voljo v Gospodovi hiši, svoje svetilke napolnimo z oljem spreobrnitve.

Medtem ko ženske, predstavljene kot pet modrih devic, ne razdajajo olja svoje spreobrnitve, prinašajo luč, ko dvigajo svetilke, ki so polne olja in svetlo svetijo. Pomembno je, da so upodobljene, kako podpirajo druga drugo – z ramo ob rami, z eno roko objemajo druga drugo, si zrejo v oči in druge vabijo, naj pridejo k luči.

Resnično, smo »luč sveta«. Odrešenik je izjavil:

»Dajem vam, da ste luč temu ljudstvu. Mesto, ki stoji na hribu, se ne more skriti.

/…/ [M]ar [prižgemo] svetilko in jo [položimo] pod mernik? Ne, temveč na podstavek in sveti vsem, ki so v hiši.

Zato naj vaša luč tako sveti pred temi ljudmi, da bodo lahko videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Zapovedano nam je, naj prinašamo njegovo luč. Zato naj bo vaša svetilka polna olja spreobrnitve k Jezusu Kristusu in bodite pripravljeni, da bo vaša svetilka ostala v dobrem stanju in da bo svetlo gorela. Potem naj ta luč sveti. Ko prinašamo svojo luč, drugim prinesemo pomoč Jezusa Kristusa, naša spreobrnitev k njemu se poglobi in smo celostni, tudi ko čakamo na ozdravitev. In ko svoji luči dovolimo, da svetlo sveti, smo lahko radostni tudi, ko čakamo.

Primer iz svetih spisov je koristen pri krepitvi načela, da smo lahko celoviti, ko se spreobrnemo k Jezusu Kristusu in od njega črpamo moč, celo ko čakamo na ozdravitev.

Apostol Pavel je imel nekakšno stisko, ki jo je opisal kot »trn v mesu«, za katerega je trikrat prosil Gospoda, naj ga odstrani. Gospod je Pavlu rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Nakar je Pavel izjavil:

»Zato se bom /…/ ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.

Vesel sem torej slabotnosti /…/ in stisk za Kristusa. Kajti močan sem tedaj, ko sem slaboten.«

Pavlov zgled kaže, da tudi v naši šibkosti naša moč v Jezusu Kristusu lahko postane popolna – torej celostna in celovita. Tisti, ki se spopadajo s svetnimi težavami in se v veri obračajo k Bogu kot Pavel, lahko prejmejo blagoslove tega, da spoznavajo Boga.

Pavel svoje stiske ni bil ozdravljen, vendar je bil v Jezusu Kristusu duhovno celovit. In celo v nadlogah mu je svetila luč njegove spreobrnitve k Jezusu Kristusu in moči slednjega in je bil radosten. V pismu Filipljanom je vzkliknil: »Vselej se radujte v Gospodu in spet pravim: Veselite se!«

Sestre in bratje, odgovor se glasi da, lahko smo duhovno celoviti, celo ko čakamo na telesno in čustveno ozdravitev. Celovitost ne pomeni nujno telesnega in čustvenega okrevanja v tem življenju. Celovitost se rodi iz vere in spreobrnitve k Jezusu Kristusu in če dopustimo, da luč te spreobrnitve sveti.

»Veliko je poklicanih, a malo [se jih odloči, da bo] izvoljenih.«

In ob vstajenju bodo vsi telesno in čustveno ozdravljeni. Toda ali se boste zdaj odločili, da boste v njem celoviti?

Radostno izjavljam, da sem se spreobrnila h Gospodu Jezusu Kristusu. Prizadevam si, da bi bila v njem celovita. Prepričana sem, da bo vse obnovljeno in da bo ozdravljenje prišlo ob njegovem času, ker živi.

Marija Magdalena je bila ženska, ki jo je Jezus Kristus ozdravil. In bila je ženska, ki je bila celovita v Jezusu Kristusu. Kot njegova učenka je po vsej Galileji hodila za Odrešenikom in mu služila.

Navzoča je bila ob vznožju križa, priča njegove smrti.

K njegovemu grobu je prišla, da bi dokončala pogrebne priprave, in ugotovila, da je kamen odvaljen, da Gospodovega telesa ni več. Marija je pred grobom jokala, ko so jo vprašali, najprej angela, nato pa sam Odrešenik: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?«

Marija je zaklicala: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.«

In Jezus jo je ljubeče poklical po imenu: »Marija!« Prepoznala ga je in spoštljivo odgovorila: »Rabuní – /…/ Učitelj.«

Ko je Izaija prerokoval o Odrešeniku, je rekel: »[Z]a vselej bo uničil smrt. Gospod Bog bo obrisal solze z vseh obrazov.«

Zaradi njegovega vstajenja so bile Marijine solze obrisane. Zagotovo bo obrisal tudi vaše.

Marija je bila prva priča vstalega Odrešenika. In bila je prva, ki je drugim pričevala o tem, kar je videla.

Skupaj z Marijo ponižno pričujem. Vstal je. Jezus Kristus živi. Naposled bodo v njem vsi ozdravljeni, telesno in čustveno. In ko bomo čakali na to ozdravitev, bomo zaradi vere v Velikega Zdravitelja postali duhovno celoviti. V imenu Jezusa Kristusa, amen.