Sprejmite njegov dar

Obdarovanje je družbeni običaj, ki zajema vse kulture, civilizacije in tisočletja. Ljudje že od nekdaj obdarujejo druge, da bi okrepili odnose, izrazili ljubezen in hvaležnost ter obeležili pomembne dogodke, kot so poroke, rojstni dnevi in prazniki. In ljudje nismo edine Božje stvaritve, ki obdarujejo druge! Med številnimi drugimi primeri, na katere bi lahko opozorili, je znano, da pingvini svojim bodočim partnerjem dajejo sijoče kamenčke, bonobi (sorodniki šimpanza) dajejo sadje, da razširijo svoj krog prijateljstva.

Katera darila podarjate vi? Pomislite na čas, ko ste našli – oziroma naredili – popolno darilo za nekoga, ki ga imate radi. Preprosto ste vedeli, da je darilo točno to, kar si ta ljubljeni želi, in nekaj, kar bo cenil. Kaj je bilo darilo? Je bilo za vašo mamo, prijatelja, vašega otroka, učitelja, vašega deda? Kako ste se počutili, ko ste to darilo našli? Kako ste se počutili, ko ste razmišljali o tej ljubi osebi, kako darilo odpira? In podobno, kdaj je nekdo vam podaril popolno darilo in kako je bilo, ko ste ga prejeli?

Ko sem bil star približno sedem let in sem s starši živel v Arabiji, je prišel v kinematografe otroški film z naslovom Chitty Chitty Bang Bang. Film govori o čarobnem avtomobilu, ki lahko vozi sam, plava na vodi in celo leti! Vedel sem, da so doma v Angliji izdelali miniaturno igračo, avtomobilček prav tak kot Chitty Chitty Bang Bang, in oh, kako sem si ga želel! Lahko si potegnili ročico in izskočila so krilca avtomobilčka! Oče je šel na službeno pot v Anglijo in vprašal, če želim, da mi kaj prinese, in povedal sem mu, kako zelo rad bi imel enega od tistih Chitty Chitty Bang Bang avtomobilčkov.

Vrnil se je s potovanja in nobenega avtomobilčka ni bilo videti. Bil sem zelo žalosten in mislil sem, da je gotovo pozabil. Toda približno deset dni kasneje sem imel rojstni dan in čakal me je lepo zavit paketek. Z velikim pričakovanjem in ne da bi si drznil preveč upati, sem darilo odprl in zagledal svoj avtomobilček. Tako srečen sem bil, da sem zajokal. Potegnil sem ročico in krilca so izskočila, tako kot pri avtomobilu v filmu! Kako sem se očetu zahvalil za to nadvse dragoceno darilo! S tem avtomobilčkom sem se igral leta in ga obdržal še veliko dlje. Mislim, da mi je oče ta avtomobilček podaril vsaj s takim veseljem, s kakršnim sem ga jaz prejel.

Na obdarovanje lahko gledamo, kot da ima tri dele:

1. Dajanje darila, pri katerem darovalec izbere, naredi ali pripravi darilo in ga izroči ljubljeni osebi. To vključuje premišljen namen dajalca, da da nekaj pomembnega.

2. Prejemanje in odpiranje darila, ko prejemnik od darovalca prejme darilo – pogosto z izrazi presenečenja, hvaležnosti in navdušenja – preden ga odpre, včasih odveže pentljo in odvije paket, da ugotovi, kaj darilo je.

3. In potem gre morda za najpomembnejši del, sprejemanje darila. Sprejeti iskreno podarjeno darilo je veliko več kot to, da ga prejmemo in nato odpremo. Je celo več kot to, da priznamo vrednost daru in darovalcu izrazimo hvaležnost. Da darilo resnično sprejmemo, ga začnemo ceniti sami od sebe, ga v življenju začnemo v celoti uporabljati in se potem hvaležno spominjamo darovalca.

Sprejemanje darila ni pasiven, temveč nameren in pomemben postopek, ki zdaleč presega zgolj odpiranje paketa. Sprejeti pomeni ceniti in se povezati z darilom in s srcem darovalca tako, da se krepi vez med darovalcem in prejemnikom. Razmišljanje o tistem avtomobilčku oživi množico prečudovitih spominov, saj ponovno začutim očetovo globoko ljubezen in skrb zame, ki ju to darilo in nešteta druga radodarna dejanja predstavljajo.

Nebeški Oče ima pripravljene neštete darove luči in resnice, da jih izlije na vsakega od nas, svoje dragocene otroke. Od dobrohotnega srca našega Radodarnega Darovalca pritekajo kakor izvir v puščavi. »Vsak dober dar in vsak popoln dar prihaja od zgoraj, od Očeta luči.« V naši zavezni vezi z Očetom je on vedno Darovalec, mi pa ponižni prejemniki.

A ničesar ne bi mogli prejeti brez največjega od vseh Očetovih darov, njegovega ljubega Jagnjeta, njegovega Sina Jezusa Kristusa. Vsi Očetovi darovi izhajajo iz in jih sproži Odrešenikova voljna daritev v Getsemaniju in na križu ter njegovo zmagoslavno vstajenje. Jezus Kristus, naš milostni Odkupitelj, je najvišji dar Očeta luči. »V daru svojega Sina pa je Bog [za nas] pripravil odličnejšo pot.«

Rad bi govoril o enem vseobsegajočem daru večne resnice, ki podpira našo zmožnost, da sprejmemo vse drugo, s čimer nas Oče želi obdariti – bistveni dar znanja, kadar ga v celoti prejmemo in sprejmemo globoko v duši, postavi v kontekst življenjske radosti in stiske ter naša neodgovorjena vprašanja: To je, da smo resnično Božji otroci. Ta resnica jemlje dih! Je osupljiva! In ni metaforična.

Predstavljajte si, da to slišite prvič! Res ste njegova ljubljena hči. Res ste njegov dragoceni sin. In pot, na kateri ste, je njegov načrt sreče. S svojo vsevedno ljubeznijo točno ve, kdo ste bili, preden ste bili poslani na zemljo, in kaj ste doslej doživeli v življenju na zemlji, in milostno načrtuje vsak vaš jutri. In o, kako hrepeni, da bi se nekega dne vrnili k njemu, da bi sprejeli najvišji namen vseh njegovih lepih darov, večno življenje z njim.

Ne gre za to, ali je ta dar resnice dejanski, ampak ali ga bomo odkrili in sprejeli. Dar nam je Oče že podaril. Ceno za najvišji namen tega daru je že plačal Odrešenik. Toda če vas to resnico že leta učijo, vam jo govorijo in pojejo, je morda osuplo čudenje nad njo že zdavnaj zbledelo in ne čutite več njene moči in miru.

Če bo ta neprecenljivi dar razumevanja – in vsa dobrota, mir in upanje, ki izhajajo iz njega – ostal nepriznan, neodprt in nesprejet, kakšna strašna izguba za nas! Kakšna žalost za Darovalca! »Kajti kaj človeku koristi, če mu je podarjen dar in daru ne sprejme? Glejte, ne radostí se v tistem, kar mu je dano, niti se v njem ne radosti ta, ki je darovalec daru.«

Vabim vas, da bodisi prvič ali v večji meri kot kdaj prej prejmete fantastično spoznanje, da ste resnično ljubljeni Božji otrok. Razvežite pentljo, raztrgajte ovojni papir, odprite škatlo in s hvaležno ponižnostjo dejavno sprejmite pravo, čisto razumevanje te temeljne resnice. Sveti Duh vam lahko v srcu pričuje, da ste resnično otrok Najvišjega.

Ko sprejmete to fantastično resničnost v svojo dušo in čutite tolažbo in navdušenje, se spremeni vsa vaša paradigma! Občutite njegovo ljubezen, slišite njegov glas in prepoznate njegovo roko ne glede na to, kaj se vam v življenju dogaja oziroma ne dogaja. Lahko drugače opredelite to, kako vidite sebe in druge. Vaša zavezna vez z Odrešenikom postane še močnejša in skozi oči tega prijetnega daru življenje dobi nov sijaj, lepoto in upanje.

Prosim, ali boste molili, da bi razumeli, ali globoko v svoji duši resnično sprejemate to preobražajoče vedenje? Ali boste, prosim, sprejeli dar? Ali boste to naredili bolj poglobljeno, bolj rade volje, bolj obilno kot ste kdaj prej – in se bodo pri tem nad vas izlili vsi tisti drugi darovi, ki spremljajo tega?

Morda se sprašujete: »Kaj moram narediti, da prejmem ta dar od Boga?« No, pravzaprav nič. To je dar Darovalca. Je preprosto dejstvo. Samo spustite ga naprej. Ste njegov otrok. Ste njegov ljubljeni. Ne zapletajte tega. Sprejema tega darila ne onemogočajte z mislimi, da si tega nekako ne zaslužite. Dejstvo je, da si nihče od nas tega ne »zasluži« – vse Očetove darove prejmemo le po zaslugah in milosti in milostljivosti Svetega Mesija, ampak kako njegovo radodarno srce hrepeni po tem, da bi jih sprejel vsak od njegovih otrok! Ko se potem zaradi novega in prenovljenega razumevanja zaveste, se radostite v zahvaljevanju Darovalcu tega daru.

Odkar sem sredi svojih dvajsetih let našel vero, sem spoznal, da sem resnično Božji sin. Bolj ponotranjim ta dar, trdneje vem, kdo sem in kako popolnoma sem ljubljen. Nekaj stvari, ki mi pomagajo bolje razumeti, so besede iz svetih spisov, moj patriarhalni blagoslov, čaščenje v templju, služenje drugim, izkazovanje hvaležnosti in sveta molitev pri Očetu. Čudim se, kako bi se moja prejšnja žalost, bolečina in bridkost v življenju preoblikovale, pomirile in bile premagane, če bi poznal to lepo resnico.

Moroni nas opominja, naj »ne zanika[mo] Božjih darov«, ampak naj pridemo »h Kristusu in se opri[memo] vsakega dobrega daru«. H Kristusu lahko pridete z zaupanjem v njegovo ljubečo dobroto in sprejmete vse njegove darove radosti, miru, upanja, luči, resnice, razodetja, spoznanja in modrosti – z visoko dvignjeno glavo, z iztegnjenimi rokami in odprtimi dlanmi, pripravljenimi sprejeti. In te darove lahko sprejmete, ker ste varni in zakoreninjeni v spoznanju, da ste ljubljena Božja hči, da ste dragoceni Božji sin, in ker vam je podaril svojega popolnega svetega Sina, da vas odkupi, opraviči in posveti.

Ste Božji otrok. To ni le prijetna pesem, ki jo pojemo. Ali boste, prosim, sprejeli, odprli in prejeli ta njegov dar znanja in spoznanja? Ali se ga boste oklenili kot dragoceni zaklad, kar tudi je? Ponovno sprejmite ta dar, ali pa ga morda prvič resnično sprejmite in pustite, da spremeni vsak vidik vašega življenja. To je odličnejša pot, ki jo je Bog pripravil za vas z darom svojega Sina. Resnično obstajate zato, da bi se radostili! V imenu Jezusa Kristusa, amen.