Božanska pomoč za to življenje

Gospod nam je po preroku Josephu Smithu razodel nekaj malega o predzemeljskem življenju. Tam smo obstajali kot duhovni Božji otroci. Ker je Bog svojim otrokom želel pomagati, da bi napredovali, se je odločil, da ustvari zemljo, na kateri bomo lahko prejeli telo, se učili iz izkušenj, razvili božanske lastnosti in se izkazali, ali bomo spolnjevali Božje zapovedi. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, bo na »glavo dodana slava na veke vekov« (Abraham 3:26).

Da bi vzpostavil pogoje za ta božanski načrt, je Bog za našega Odrešenika izbral svojega edinorojenega Sina. Lucifer, čigar predlagana alternativa bi izničila človekovo svobodno voljo, je postal Satan in je bil »izvržen«. Satanu, ki je bil pregnan na zemljo in prikrajšan za privilegij zemeljskega življenja, je bilo dovoljeno, da »zavaja in slepi ljudi in da jih po svoji volji vodi ujete, in sicer toliko, kolikor jih ne bo prisluhnilo [Božjemu] glasu« (Mojzes 4:4).

Bistveno za veliki Božji načrt za rast Božjih otrok na zemlji je, da izkusijo, da je »v vsem nasprotje« (2 Nefi 2:11). Prav kakor telesnih mišic ni mogoče razviti ali vzdrževati brez upiranja zakonu težnosti, tako tudi zemeljska rast od nas zahteva, da se utrdimo pred Satanovimi skušnjavami in drugimi zemeljskimi odpori. Za duhovno rast je najpomembnejši pogoj, da se odločamo med dobrim in zlom. Tisti, ki se odločijo za dobro, bodo napredovali proti svoji večni usodi. Tisti, ki se odločijo za zlo – kar bodo v različnih skušnjavah zemeljskega življenja storili vsi – bodo potrebovali odrešilno pomoč, ki jo je kot tako zasnoval ljubeči Bog.

Zdaleč največja Božja pomoč na zemlji je bila to, da je priskrbel Odrešenika, Jezusa Kristusa, ki je trpel, da je plačal ceno in zagotovil odpuščanje za grehe, za katere smo se pokesali. Ta milostna in veličastna odkupna daritev pojasni, zakaj je vera v Gospoda Jezusa Kristusa prvo evangelijsko načelo. Njegova odkupna daritev »uresniči vstajenje mrtvih« (Alma 42:23) in »plač[a] odkupnino za grehe sveta« (Alma 34:8) in izbriše vse naše grehe, za katere smo se pokesali, in daje Odrešeniku moč, da nas podpira v naših človeških šibkostih.

Načrt ljubečega Očeta v nebesih nam poleg tega sijajnega izbrisa grehov, ki smo jih zagrešili in so nam bili odpuščeni, zagotavlja veliko drugih darov, da bi nas zaščitil, vključno s tem, da nas varuje pred tem, da bi sploh grešili. Naše zemeljsko življenje se vedno začne z očetom in materjo. Idealno je, da sta prisotna oba, z različnimi darovi, da nas med odraščanjem usmerjata. Sicer je njuna odsotnost del dvojnosti, ki jo moramo premagati.

Načrt nebeškega Očeta nam nudi druge oblike pomoči, ki nas vodijo skozi zemeljsko potovanje. Govoril bom o štirih od teh. Prosim, ne pričakujte števila štiri, saj se te oblike pomoči prekrivajo. Še več, poleg teh obstajajo še druge milostne zaščite.

Prvič, govorim o Kristusovi luči oziroma Duhu. Moroni v svojem čudovitem nauku v Moronijevi knjigi navaja svojega očeta, da je Kristusov Duh »dan vsakomur, da lahko prepoznava dobro od hudega« (Moroni 7:16). O istem nauku beremo v sodobnih razodetjih:

»In Duh razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na svet; in Duh razsvetli vsakega človeka po vsem svetu, ki prisluhne glasu Duha.« (Nauk in zaveze 84:46)

Še enkrat: »Kajti moj Duh je poslan po vsem svetu, da razsvetli ponižne in skesane in v obsodbo brezbožnih.« (Nauk in zaveze 136:33)

Predsednik Joseph Fielding Smith je te svete spise takole pojasnil: »Gospod ljudi (ko se rodijo na ta svet) ne pusti nemočnih, da bi tipaje iskali luč in resnico, ampak se vsak človek /…/ rodi s pravico, da prejme vodstvo, navodila, nasvete Kristusovega Duha ali Luči resnice.«

Druga velika pomoč, ki nam jo je priskrbel Gospod, da bi se z njegovo pomočjo odločili za to, kar je prav, so božanska navodila v svetih spisih v sklopu načrta odrešitve (načrta sreče). Ta navodila so zapovedi, uredbe in zaveze.

Zapovedi opredeljujejo pot, ki nam jo je začrtal nebeški Oče, da bi napredovali proti večnemu življenju. Ljudje, ki si zapovedi predstavljajo kot način, kako se Bog odloča, koga kaznovati, ne razumejo tega namena ljubečega Božjega načrta sreče. Na tej poti lahko postopoma dosežemo potreben odnos z Odrešenikom in izpolnimo pogoje, da nam bo z več moči pomagal na poti do cilja, ki si ga želi za vse nas. Nebeški Oče želi, da bi se vsi njegovi otroci vrnili v celestialno kraljestvo, kjer prebivata Bog in naš Odrešenik, in da bi imeli takšno življenje kot tisti, ki prebivajo v tej celestialni slavi.

Uredbe in zaveze so del postave, ki opredeljuje pot v večno življenje. Uredbe in svete zaveze, ki jih preko njih sklenemo z Bogom, so potrebni koraki in bistvene varnostne ograje na tej poti. Na vlogo zavez rad pomislim kot na dokaz, da so po Božjem načrtu njegovi najvišji blagoslovi dani tistim, ki vnaprej obljubijo, da bodo spolnjevali določene zapovedi, in ki te obljube spolnjujejo.

Druga od Boga dana pomoč za sprejemanje pravilnih odločitev je navdih Svetega Duha. Sveti Duh je tretji član Božje trojice. Njegova naloga, opredeljena v svetih spisih, je, da pričuje o Očetu in Sinu, da nas uči, da nas spomni vsega in da nas uvede v vso resnico. Sveti spisi vključujejo veliko opisov o navdihu Svetega Duha, denimo o duhovnem pričevanju v odgovor na vprašanje o resnici Mormonove knjige. Navdiha ne smemo zamenjevati z darom Svetega Duha, ki se podeli po krstu.

Ena najpomembnejših pomoči, ki jo Bog da svojim zvestim otrokom, je dar Svetega Duha. Pomembnost tega daru je očitna v dejstvu, da se ga uradno podeli po kesanju in krstu z vodo, »in nato [pojasnijo sveti spisi] pride odpuščanje vaših grehov z ognjem in s Svetim Duhom« (2 Nefi 31:17). Ljudje, ki so jim bili odpuščeni grehi – in potem redno obnavljajo svoje očiščevanje z vsakdanjim kesanjem in živijo v skladu z zavezami, ki jih sklenejo v zakramentni uredbi – izpolnijo pogoje obljube, da bo Sveti Duh, Gospodov Duh, lahko vselej z njimi (Nauk in zaveze 20:77).

Predsednik Joseph F. Smith je tako učil, da bo Sveti Duh »glede Božjih stvari ljudem razsvetlil um, jih prepričal v času njihove spreobrnitve, da izpolnjujejo Očetovo voljo, in da bo v njih trajno pričeval kot spremljevalec vse življenje, deloval kot zanesljivi in varni vodnik v vso resnico in jih dan za dnem navdajal z radostjo in veseljem, z željo, da bodo delali, kar je dobro, vsem ljudem, da bodo raje trpeli krivico, kot da bi krivico povzročali, da bodo prijazni in usmiljeni, potrpežljivi in dobrotljivi. Vsi, ki posedujejo ta neprecenljivi dar, ta dragoceni biser, so nenehno žejni pravičnosti. Brez pomoči Svetega Duha,« je sklenil predsednik Smith, »noben smrtnik ne more hoditi po ravni in ozki poti.«

S tako veliko učinkovitimi oblikami pomoči, ki nas vodijo na zemeljskih poteh, je res žalostno, da jih tako veliko ostaja nepripravljenih na dogovorjeno srečanje z Odrešenikom in Odkupiteljem Jezusom Kristusom. Njegova prilika o desetih devicah, o kateri se je na tej konferenci tako pogosto govorilo, nakazuje, da bo od tistih, ki bodo povabljeni, da se srečajo z njim, pripravljena le polovica.

Vsi poznamo primere nepripravljenih: bivši misijonarji, ki so svojo duhovno rast prekinili zaradi obdobij nedejavnosti, mladi, ki so ogrozili svojo duhovno rast, ker so se ločili od cerkvenega nauka in dejavnosti, moški, ki so odlašali s posvetitvijo v Melkizedekovo duhovništvo, moški in ženske – včasih potomstvo plemenitih pionirjev ali vrednih staršev – ki so skrenili s poti zavez, ne da bi v svetem templju sklenili zaveze in jih spolnjevali.

Veliko takšnih odstopanj se pojavi, ko člani ne upoštevajo temeljnega načrta duhovnega vzdrževanja, to je osebne molitve, rednega preučevanja svetih spisov in pogostega kesanja. Po drugi strani pa nekateri zanemarjajo tedensko obnavljanje zavez, ko ne vzamejo zakramenta. Nekateri pravijo, da Cerkev ne zadosti njihovim potrebam, in to, kar dojemajo kot svoje prihodnje potrebe, zamenjajo s tem, kar je Gospod v svojih številnih naukih in priložnostih priskrbel za naše bistveno služenje drugim.

Rešitev za takšna odstopanja sta ponižnost in zaupanje. Mormonova knjiga uči, da Gospod »blagoslavlja tiste, ki mu zaupajo, in jih napravi uspešne« (Helaman 12:1). Zaupanje v Gospoda je posebna potreba vseh, ki Božje zapovedi in nauke njegovih prerokov zmotno primerjajo z najnovejšimi človeškimi spoznanji in modrostjo.

Govoril sem o številnih oblikah zemeljskih oblik pomoči, ki nam jih je dal naš ljubeči Oče v nebesih, da bi se njegovi otroci lažje vrnili k njemu. Naš del v tem božanskem načrtu je, da zaupamo v Boga ter poiščemo in uporabimo te božanske oblike pomoči, še zlasti odkupno daritev njegovega ljubljenega Sina, našega Odrešenika in Odkupitelja, Jezusa Kristusa. Molim, da bomo ta načela učili in po njih živeli, v imenu Jezusa Kristusa, amen.