Kweilo̧k Eo Eļap
Jab Kōjekdo̧o̧n Tūriam̧o Eo Am̧
Oktoba 2025 kweilo̧k eo eļap


10:43

Jab Kōjekdo̧o̧n Tūriam̧o Eo Am̧

Ewōr iaļ ko rōm̧ōkaj n̄an bōk jipan̄ im kōmour eo ekwojarjar jekdo̧o̧n jekjek rot ko ilo mour ko am̧.

Juon rūkaki in jikuuļ ekar kwaļo̧k bwe juon raj—men̄e ekilep—eban wōran̄ļo̧k juon armej kōnke edik būruwōn raj eo. Juon leddik ekar jab errā, , “ak raj eo ar wōrañļo̧k Jona.” Rūkaki eo eaar uaak, “Eban tōbrak.” Ilo an jañin jelā, leddik eo eaar ba, “ekwe, ñe inaaj etal ñan lañ, inaaj kajjitōk ippān.” Rūkaki eaar kōm̧m̧ane mejen, “n̄e Jona en kar juon rijerawiwi im jab etal n̄an lan̄?” Leddik eo eaar uaak, “innām kwoj aikuj kajjitōk ippān.”

Jaar ettōn̄, bōtaab jejjab aikuj kile kajoor bwebwenato in an Jona “rikapok mōņōņō ro,” elaptata ro rej eñtaan.

Anij eaar kakien Jona bwe en “etal ñan Nineveh” ñan kwaļo̧k kōn ukweļo̧k. Ak Nineveh juon jikin me jān jemaan in an Israel dike—kōn mennin Jona ar mōkaj im jiparōk, ilo loon, lok n̄an Tarshish. Ke ej etal jān kūr eo an, wa eo eaar iioon juon lan̄ eļap. Jeļā bwe kōn jab pokake eo an ekōm̧m̧an an waļo̧k, Jona ekar make ba ren joļo̧k e. Menin ekar kalur lo̧jet, eo ekar lo̧mo̧o̧ren ro m̧ōttan ilo wa eo.

Kabwilōn̄lōn̄, Jona eaar ko jen mej ke juon “ek kileplep” Irooj ekar “pojak” in wōran̄ļo̧k e. Ak eaar pād ilo marok ium̧win jilu raan, m̧ae iien raj eo eaar em̧m̧ōje ioon āne em̧ōrā. Eaar bōk kūr eo an n̄an Ninevah. Ak, ke jikin eo eaar ukweļo̧k im kar jab kakkure, Jona Anij eaar kijenmej in katakin Jona bwe Ej iakwe im kappukot n̄an lo̧mo̧o̧ren aolep ro Nejin.

Tuppok elōñ kōttan ilo jerpal kāin an, Jona ar kwalok an naan in kamool ke ilo mour, “Aolep renaaj wōtlok.” Jejjab kijon̄ kōn m̧ool eo an Wōtļo̧k eo. Ak n̄an bōk juon katak emeļeļe im jetōbin kam̧ool etke jej aolep apan̄ ilo mour in kanniōk, ānbwin, im apan̄ ko rej waļo̧k ej juon kōjeraam̧m̧an eļap. Ilo laļ in, ujooj ko renana rej eddōk, di ko reppen remaroñ bwilok, im aolep “itok ilo aebojooj eo an Anij.” Bōtap jōkjōk in ej walok mour in—ej walok jān kālet eo Adam im Eve rar kōm̧m̧ane—ej kopalok wōt ilo unin ad pād lal in rainin: “bwe [jen] maroñ mōņōņō”! Ilo an kar ri jined im jemed jinoin tata kar katak, ej ilo ar nōmake men ko remweo im eñjaake metak eo an juon lal eo ewōtlok me jekkar keotak, jen maroñ mōņōņō kake, lukkuun mool in mōņōņō.

Juon kam̧ool kōn Wōtļo̧k eo ejjab bōd ņae ak juon eddo kōn mour, eo ej aolep iien kūr n̄an kijenmej, erreeo, im bōk eddo. Ak ij aikuj kōmeraiki lok inepata ko ñe ejjab em̧m̧an aolep men, ak ñe jej loe juon ej wōtļo̧kk ilo baam̧le ko, ak ro mōttar, ak juon ritōl. Elukkuun emakijkij an men kein āinwōt in kōm̧m̧an ad rum̧ļo̧k ilo iakwellel in kōnanaik ko ak illu me ej kakkure tōmak eo ad. Ak juon naan em̧ool kōn Wōtļo̧k eo emaron̄ jipan̄ kōj erom āinwōt Anij, “tūriaṃokake, e ruṃwij Aṃ illu, im eḷap yokwe” n̄an aolep—ekibuuj kōj aolep—ilo ad kattoļo̧k en̄jake ko rejjab em̧m̧an

Im ilo aeer kwaļo̧k kōn an Wōtlok eo, bwebwenato in an Jona me ekajoor emaroñ bōklok ñan E me emaroñ jolok apañ kāin. Ilo an Jona make ba ren joļo̧k e bwe en maroñ kōjparok jāla ro mōttan ej āinwōt ta eo Kraist en kar kōm̧m̧ane. Im Jisōs eaar kajjitōk ruo katten kōn kōkkalle kāin An patata, Ej ba ke kar “kōkkalle in an [Jona]” enaaj walok, kwalok ke Jona ro [Jona] ar “jilu raan im jilu boñ ilo lowaan lojen raj eo; ejelok oktak jān Nejin maan enaaj bar jilu raan im jilu boñ ilo iolap in lal in.” Kōn kōkkalle in eñtaan in mej eo an Rilomoor eo im jōrkakpōjje eo an aebojooj, Jona ejjab wānik. Ak menin ekar bar an make kam̧ool kōņ kallim̧ur n̄an Jisōs Kraist, letok lojeen raj, n̄an wōdōn̄ļo̧k im lale.

Ak unin an kāin kamool in an kōn im an mool ñan Jisōs, kwalok ilo kar lojen raj eo, lukkuun jejjet im uñid buruōd. Ñan juon rikwojarjar, ñe ej lōñ mennin ar ajlok e imenene ko, naan ko, ak lōmnak ko, kōjōkdoon men ko rem̧m̧an kāin rellōñ im aeer kajjeoñ jimwe, repar maroñ jiped im kōjōkdoon eñjaake ko aer. Jekdo̧o̧n ta eo ewaļo̧k ak jorrāān eo jej iiooni, ewōr aolep iien kōjatdikdik, kōmour, im m̧ōņōņō. Ron̄jake Jona:

“Ilo aō eñtaan inebata iar kur ñan Irooj … ; nabōj in lojeen hell iaar kur I. …

“ Kwar jollōllok eō ñan ijo emwilaltata, ijo dren ko rej kabol eō I. …

“[Im] Iaar lōmnak, emōj jolok eō jān imaan mejam; im inaj reilok ñan tampōl eo am ekwojarjar.

“Dren ko rar itok ioō, bar ñan lo aō: Lometo ar kalibubu eō, ujoj im lojet ear kabol bōra.

“Iaar wanlallallok ñan iumin tol ko I. …akkwar kotak eō jān ijoko remwilal . …

“Ke aō ar mōjnolok … iaar kememej Irooj eo: Iaar jar ñan eok I. …ilo tampōl eo eo am ekkwojarjar.

“Ro rej kabuñ ñan ekjab ko ejako aer mool ñan eok.

“Im inaaj lewaj naan in kamoolol ilo katok; Inaaj kōm̧m̧ane men eo emōj aō kallimur kake. Lomoor ej itok jān Irooj.”

Meñe emootlok elōñ iiō ko, imaroñ kwalok ia eo iaar jijet ie, im ta eñjaake eo aō, ñaat, ilo lowaan lojen hell, iaar lo jeje ko rekwojarjar. Ñan jabrewōt rainin bwe ren eñjaake ta eo iaar eñjaake iien eo—bwe emōj am jako, rumlok ilo bulōn lojet, ilo an ujuj ko enan̄in e bōram im tol in no ko rej buñōt eok—aō ewar, jān kar Jona, eo: jab meļo̧kļo̧k turiamo Eo am make. Ewōr ami iaal in jibañ im kainem̧m̧an jekdoon mōjno ko am āinwōt juon armej. Menin kar letok n̄an kōj kōn wōt Jisōs Kraist. Kōnke Ejelā im mool in iakwe eok, Eaar lewaj ñan eok āinwōt “am make,” melelein elukkuun jejjet ñan kwe, rar kōm̧m̧ane ñan kajojo metak ko im kemour kajojo eñtaan am make am lukkuun metak. Kōn mennin, kōn ta ko an lañ im am, jab jālliklok jān e. Bōke. Jino kōn jab roñjake “riab ko” an ekjab ko an rikappo eo eo ej kappo iki eok ñan lōmnak ke ñe kōrollok ej lo ilo an mootlok jān jerbal ko am ilo jetōb. Ak, kwon loor tōl in ukwelok eo an Jona. Kom̧in kur Anij. Oktakļo̧k n̄an tampōl. Reprep ilo Bujen ko Am̧. Jerpal ñan Irooj, Kabuñ eo An, im ippān ro jet ilo katok im kamoolol.

Kōm̧m̧ane men kāin epōktok juon pijen eo kōn iakwe in bujen eo an Anij—ta Baibōl an RiHebrew ej kuri hesed. Konaaj loe im eñjaake kajoor in mool in an Anij, lo an jab mōk, jab mōkaj an mōk, im “lukkuun turiamo” im emaroñ kōm̧m̧an am “kajoor… ilo am … oktak” jān jabrewōt jerawiwi ak men ej unliklok eok. Mōkaj im kijiñeñe in eñtaan emaroñ katap mejam ñan am loe. Bōtap ilo am wōnmanlok im “kōllā men ko [kwar] kalimur kaki,” am lolokjen enaaj meram im meram ilo am. Im kōn lolokjen in me ejjab lo wōt kōjātdikdik im kejmour, bōtap, kōn kabwilōñlōñ kāin, konaj lo mōņōnō, ilubwilōjin boktak kāin. Būreejtōn Russelll M. Nelson ekar lukkuun em̧m̧an an katakin kōj: “N̄e mour ko ad rej pedped wōt ilo karōk in lo̧mo̧o̧r eo an Anij … im Jisōs Kraist im gospel eo An, jemaron̄ en̄jake lan̄lōn̄ jekdo̧o̧n ta eo ej waļo̧k—ak ejjab waļo̧k—ilo mour ko ad. Lan̄lōn̄ ej itok wōt jen E im kōn E.”

Meññe jej iooni men ko remwilal, āinwōt ta eo ar, walok ñan Jona, im eñtaan ko an kajojo ilo lal in ejjab wānik, kur ejjab oktak, jab kōjekdoon turiamo in am make. Reilok ñan kōkkalle ko an Jona, mour āinwōt Kraist, E eo Ar jerkakpeje jān lōp eo An ke ej jilu raan an aolepn̄an kwe. Oktak n̄an E. Tōmak ilo E. Jerbal ñan E. Ettōn̄dikdik! Ñan ilo E, im E make, ej lo likkio im mōņōņō kemour jān Wōtlok eo, kōmour kōj wōj ar lukkuun aikuji im pukōte ilo ettā. Ij kam̧ool bwe ej m̧ool. Ilo et eo ekwojarjar etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Alma 27:18. A mere 48 verses in total, the book of Jonah is a compressed, poetic classic of numerous doctrinal truths and spiritual lessons. Lale Ellis T. Rasmussen, A Latter-Day Saint Commentary on the Old Testament (1993), 653–57; D. Kelly Ogden and Andrew C. Skinner, Verse by Verse: The Old Testament, vol. 2, 1 Kings Through Malachi (2013), 133–38. Ogden and Skinner note that due to the power of the teachings of repentance in the book of Jonah, it is “read in synagogues on the holiest day of the year for the Jewish people—the Day of Atonement, or Yom Kippur—which also centers on repentance and forgiveness.”

  2. Lale Ogden and Skinner, Verse by Verse: The Old Testament, 134.

  3. Lale Jona 1–4.

  4. Alma 34:9.

  5. Rom 3:23.

  6. Lale 2 Nipai 2:17–25.

  7. Jona 4:2.

  8. Lale Luk 11:29–30; bar lale Matu 12:39–41; 16:1–4.

  9. Jona 2 ej tokālik juon naan in kam̧ool im al in kam̧m̧oolol ko, ko eļap an kōmeļeļeiki jar eo an Jona ilo lo̧jeen raj eo.

  10. Ilo wāween in, Jona keidi ippān bar juon āinwōt Job, eo āinwōt elukkuun ejjeļo̧k ruwōn kōn kautiej n̄an en̄taan eo me ej itok n̄an e. Bwebwenato kein ruo kōn tōmak im kijejeto ilo imejān wāween ko reppen, ak maron̄ erom̧ eļapļo̧k iookļo̧k ro otemjej ro rej en̄jake kōm̧anm̧an ko aer rej baj jipan̄ ko an metak ko aer.

  11. Elukkuun bar m̧ool n̄an Josep Smith ke kam̧m̧oolol in būruwōn en̄jake eo an im kautiej n̄an rijipan̄ eo an Martin Harris ekar kōtļo̧k an kwaļo̧k ippān Harris ukook in peij ko raiboojoj 116 an Bok in Mormon eo ko me rekar jako, eo me ekar kōm̧m̧an an Josep jan̄, “Aolep men rejako” (see Saints: The Story of the Church of Jesus Christ in the Latter Days, vol. 1, The Standard of Truth, 1815–1846 [2018], 43–53).

  12. Jonah 2:2–9; emphasis added.

  13. 1 Nipai 1:20; lale Russell M. Nelson, “Bujen Eo Ejjeļo̧k Jem̧ļo̧kin,” Liaona, Okt. 2022, 6, 10. Lukkuun naan in Hibru eo n̄an tūriam̧o̧ ilo Jona 2 ej hesedeo me Būreejtōn Nelson ej kōmeļeļeiki ej juon “jouj eaorōk kōn iakwe im tūriam̧o̧” n̄an ro otemjej rekar kōm̧m̧an aer bujen ko rekwojarjar ippān Anij—juon tūriam̧o̧ me ekar kōmeļeļeiki uteej, jab mōk, im ikkejeļo̧k.

  14. Russell M. Nelson, “Joy and Spiritual Survival,” Liahona, Nov. 2016, 82.