2025
I No long Sandei! Miting Errol Bennett
Julae 2025


Ngaahi peesi fakalotofonuá

I No long Sandei! Miting Errol Bennett

Elda mo Sista Baehrel, blong Montpellier Wod long Toulouse Stek long Franis, tufala i sinia kapol misinari we tufala i stap wok naoia long Tahiti. Tufala i bin stap serem ol eksperiens we i leftemap mo givim insperesen abaot taem we tufala i bin spendem long misin, mo stori ia i givim wan long ol spesel taem ia.

Mi bin gat spesel janis ia blong mitim Errol Bennett.

Errol Bennet i bin bon long 7 Mei, 1950. Hem i wan man blong plei futbol mo hem i Oceania vice-jampion long Tahiti. Taem hem i gat 10 yia, hem i bildim wan gudfala rilesensip long tim blong Meri skul long Papeete, mo taem hem i gat 17 yia, hem i joenem tim we i stap win long ol gem blong Sentrol Spot blong Papeete—wan klab ia nomo we hem i save—hem i kasem respek mo paoa from spid mo ae blong hem long gol. Long en bae i mekem bigfala damej wetem ol profesonol.

I bin long wan Sentrol Spot we Bennet i bin soem skil blong hem long gol blong skorem poen, we i mekem se hem i winim taetol blong top skora long tim blong Tahiti blong nambaleven taem bitwin 1972 mo 1983, we eit taem i bin kolosap semmak sko, samples 28–30 gol. Bennet i bin wan sta long Tahiti, tugeta long klab mo long level blong tim.

Long Maj 1977, Errol Bennet i bin joenem Jos Ia blong Jisas Kraes blong Ol Lata-dei Sent mo i no wantem blong plei soka long ol Sandei. Blong stretem hemia, Napoleon Spitz, presiden blong klab long Bennet mo Federesen blong Tahiti Futbol (FTF), i bin singaotem wan miting blong ol memba blong FTF mo talemaot se ful klab blong hem bae i stop blong stap plei soka long ol Sandei. Afta sam toktok raon, evri klab we oli joenem federesen, oli jenisim ol gem blong olgeta blong wik.

Desisen blong Bennet blong no plei long ol Sandei i no stopem hem blong kam sakses. Sentrol Spot i bin winim Tahiti jampionsip 8 taem stat long 1972 kasem 1979 mo winim Saot Pasifik Tunamen taetol fo taem. Klab ia tu i go kasem namba 7 raon long Kap blong Fanis, mo winim wan viktri blong 3 gol mo 0 ova long US Orleans long Papeete long sisen ia long 1978–1979.”

Wetem wanem we Bennet i givim, tim blong Tahiti i bin winim gol medol long Saot Pasifik Gem long 1975, 1979, mo 1983. Long 1973, oli bin rana-ap blong Osenia, we i lukim Bennet olsem top skora taem hem i skorem 3 gol long wan gem, mo bakegen long 1980, Bennet i skorem 1 gol, taem i faenol wetem Australia.

Errol Bennet i bin wan futbol pleia we oli respektem hem bigwan long Saot Pasifik, mo wan popula pleia we oli save gud long Fiji i go long New Zealand, Papua New Guinea mo New Calendonia.

Long histri mo statistik blong Intanasonol Federesen blong Futbol, oli bin vot long hem olsem wan long ol 20 top Osenia pleia blong 20 senturi ia, mo top pleia blong Tahiti long 20 senturi ia fastaem long Pascal Vahirua. Hem i stop blong plei soka taem hem i gat 42 yia.

Olsem wan Munisipol polis, Errol Bennet i papa blong 7 pikinini, mo Naea Bennete i pikinini blong hem, mo hem i sta straeka blong AS Pirae mo i Nasonal tim blong Tahiti.