»Božanska identiteta – evangelijska resnica, ki mi je spremenila življenje«, Liahona, mar. 2026.
Iz Tednika za mlade odrasle
Božanska identiteta – evangelijska resnica, ki mi je spremenila življenje
Bog vas popolnoma pozna in ve, kaj je za vas najbolje.
Obupano sem molila, da bi razumela svoj položaj. Po veliko zamudah sem prejela poziv na misijon in se zgrozila: alpski nemško govoreči misijon.
Moj dom.
Kaj?
Nisem hotela služiti doma! Pričakovala sem, da bom šla drugam, tako kot veliko mojih prijateljev. Zaradi te novice sem čutila, kakor da me nebeški Oče ne vidi kot sposobno, da bi mu služila.
Ko pa sem izrekla to obupano molitev in ga vprašala, ali mu je mar zame in ali je ta poziv na misijon napaka, sem začutila, kako mi je z ramen padlo težko breme. Čutila sem, kako mi Duh zatrjuje, da me Bog popolnoma pozna in ve, kaj je zame najbolje.
V tistem trenutku mi je Duh potrdil, da sem Božji otrok.
To je bila ena prvih prilik, ko sem zares začutila moč svoje božanske identitete.
Nadvse pomembna resnica
Življenje spreminjajoča resnica evangelija Jezusa Kristusa je, da smo otroci nebeških staršev.
Starešina Patrick Kearon iz zbora dvanajstih apostolov je učil o »vseobsegajočem daru večne resnice, ki podpira našo zmožnost, da sprejmemo vse drugo, s čimer nas Oče želi obdariti – bistveni dar znanja, kadar ga v celoti prejmemo in sprejmemo globoko v duši, postavi v kontekst življenjske radosti in stiske ter naša neodgovorjena vprašanja, in sicer da smo resnično Božji otroci«.
Od te izkušnje z vpoklicem na misijon čutim resnico teh besed. Nikoli nisem pozabila, kako pomirjeno in močno sem se počutila, ko sem spoznala, da me Bog pozna in ljubi.
Osredotočanje na svojo identiteto
Navkljub tej resnici me svet okrog mene le malo spominja na moje božanske korenine. Spoznala sem, da se moram namerno spominjati svoje božanske identitete in moči, ki iz nje izhaja.
Zame to vključuje denimo premišljevanje o čudežu mojega telesa in kaj mi omogoča, da delam in doživljam vsak dan.
Čutim tudi, da sem povezana s svojim Stvarnikom, ko sem v tišini narave. Ko vidim lepoto gora ali sončnega zahoda, se spomnim, da Bogu ni bilo treba olepšati zemlje. Toda z Jezusom Kristusom sta to za nas naredila zato, ker želita, da uživamo v čudesih tega sveta in da nas to spominja na njuno ljubezen (gl. Mojzes 6:63).
In ko vsak dan molim k nebeškemu Očetu – ko mu povem, kako se počutim, in spoznavam, da me želi poslušati in govoriti z mano – lažje poglabljam svojo božansko povezanost z njim. Molitev me spomni, da nisem sama in da me vodi, četudi se to, kar želim, zdaj ne dogaja. Zaupam, da Bog, ljubeči Oče, ve, kdaj je pravi čas, da v življenju prejmem določene blagoslove.
Dar tega življenja
Moj misijon ni bil, kar sem pričakovala, vendar sem imela izkušnje, ki so mi pomagale videti, zakaj nebeški Oče želi, da sem na domačem področju. To, da sem resnico o božanski identiteti oznanjala tistim, ki je niso nikoli prej poznali, me je navdalo z radostjo.
Ne predstavljam si življenja, ne da bi vedela, kdo v resnici sem – počutila bi se prazno in izgubljeno.
Ko premišljujem o namenu svojega življenja, mi to daje toliko upanja, da vem, da je zemeljsko življenje le delček načrta, ki ga ima zame nebeški Oče. Zaradi božanskega daru življenja, ki mi ga je dal kot svojemu otroku, delam, se učim in postanem več, kot sem zdaj. Tako hvaležna sem, da mi je za Odrešenika daroval svojega ljubljenega Sina in da mi je dovolil priti na zemljo, da mu postanem podobna in se vrnem domov.
Karkoli vam svet navrže, upam, da se boste vselej spominjali, kdo v resnici ste. Ta resnica vam bo dala moč, da se boste soočili z vsem, kar vam pride na pot.
Prav kakor me je Bog slišal v trenutku mojega obupa, vem, da tudi vas vselej sliši in ljubi.
Avtorica živi v Liestalu v Švici.