Pravični skrbniki – učenci Jezusa Kristusa

25. poglavje Mateja vsebuje tri zgovorne prilike. Prvič, priliko o desetih devicah (gl. 1.–13. verz). Pet je bilo preudarnih in pet je bilo nespametnih. Vseh deset je bilo na pravem kraju, čakale so ženina in vsaka je prišla s svetilko.

Ko je ženin – ki je predstavljal Odrešenika – prišel ob nepričakovani polnočni uri, pet devic ni imelo dovolj olja za svoje svetilke. Morda so menile, da dodatno olje ni potrebno. Ali pa morda niso bile preudarne skrbnice olja, ki so ga imele. Ker jih je morda nekaj premotilo, se niso ustrezno pripravile, da bi ohranile goreče svetilke.

In tako je ženin v odgovor na njihovo prošnjo, da pridejo na poročno večerjo, odgovoril: »Ne poznate me.« (Joseph Smith Translation, Matthew 25:11 [v Matthew 25:12, opomba a]) Nasprotno to nakazuje, da ga je pet preudarnih devic s svojimi pripravami in preudarnim skrbništvom poznalo.

Na dragoceno olje lahko gledamo kot na njihovo osebno spreobrnitev. Preudarnim devicam je to omogočilo, da so prižgale svoje svetilke in šle na poročno gostijo z ženinom. Olja niso mogle dati svojim prijateljicam, saj je osebna spreobrnitev prav to – osebna. Luč svojih svetilk lahko držimo in bi jo morali držati visoko, da bi druge povzdignili, okrepili in povabili k Jezusu Kristusu, toda vsak od nas je skrbnik svoje spreobrnitve.

Odrešenik je rekel takole: »Zatorej bodit[e] zvest[i] in vselej molit[e], svetilk[e] imejt[e] pripravljen[e] in olje s seboj, da bost[e] pripravljen[i] ob Ženinovem prihodu.« (Nauk in zaveze 33:17; poudarek dodan)

Druga prilika v 25. poglavju Mateja je o talentih (gl. 14.–30. verz). V tej zgodbi je gospodar v pričakovanju, da bo za dolgo odpotoval, trem svojim služabnikom dal talente. »Talent« je predstavljal denar. O njih lahko razmišljamo tudi kot o darovih, sposobnostih in blagoslovih, ki nam jih je dal nebeški Oče. Gospodar je enemu služabniku dal pet talentov, drugemu dva talenta, tretjemu pa en talent. In potem se je gospodar odpravil na pot.

Ko se je vrnil, je ugotovil, da sta bila služabnika, ki jima je dal pet talentov in dva talenta, zvesta in koristna skrbnika in da sta talente dobro uporabila ter podvojila njihovo vrednost. In ker sta bila zvesta v malem, jima je gospodar dal še več ter vzkliknil: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!« (21. verz)

Nasprotno je služabnik z enim talentom slednjega zakopal – morda zato, ker ga je nekaj premotilo in ker je odlašal. Ali pa je bil morda nejevoljen, ker ni vedel, kako naj začne, ali se je bal, da mu ne bi uspelo. Morda se je primerjal z drugimi služabniki in so mu dvomi preprečili, da bi poskusil. Ni se pripravil na gospodarjevo vrnitev, ni izkusil radosti zvestega skrbništva in svoj talent je izgubil.

Prilika o desetih devicah in prilika o talentih sta primerljivi. Obe poudarjata, da smo za svojo spreobrnitev osebno odgovorni in da se moramo pripraviti, da bomo prejeli Gospodov dar povzdignjenja – ter da smo skrbniki svojih talentov in darov, ki so nam bili dani, in da smo zanje odgovorni.

V 25. poglavju Mateja je nazadnje zgodba o tistih, ki imajo »samozavest pred Bogom« in so opisani kot ovce Dobrega pastirja, ki se nahajajo na njegovi desnici, z njim uživajo na poročni gostiji in so blagoslovljeni, da jih je postavil čez veliko (gl. 31.–40. verz). Gospod jim bo rekel:

»Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli,

nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.« (Matej 25:35–36)

Kot njegovi učenci se pripravljamo na njegov drugi prihod ter zvesto in donosno udejanjamo skrbništvo nad tem, s čimer smo blagoslovljeni. Sočutje, dobrotljivost, krepost in zvesto skrbništvo nas ne pripravijo le na to, da bomo z njim živeli kasneje, temveč da bomo tudi zdaj samozavestni pred Bogom. Mormon je učil, da bo s tistimi, ki jih navdaja dobrotljivost – čista Kristusova ljubezen – poslednji dan »dobro«. Bodo kakor Odrešenik, videli ga bodo takšnega, kakršen je, in navdajalo jih bo upanje in bodo prečiščeni, prav kakor je čist on. (Gl. Moroni 7:47–48.) Predsednik Nelson je izjavil: »Dobrotljivost in krepost nam odpirata pot do samozavesti pred Bogom!«

Jorge Cocco: Pastir – IV. različica

Vse te tri prilike učijo o skrbništvu nad našo lastno spreobrnitvijo; za darove, talente in sredstva, s katerimi smo blagoslovljeni; in za naše bližnje, ki so lačni, brezdomci, ranjeni in utrujeni.

Učijo, kako naj se Kristusovi učenci pripravijo na težke čase, ki bodo nastopili pred Odrešenikovim drugim prihodom. To so časi, v kakršnih živimo! Poskrbeti moramo, da bodo svetilke naše spreobrnitve še naprej svetlo gorele, dopustiti, da bo naša luč svetila, uporabljati in povečevati svoje talente in skrbeti za ljudi v stiski. To je, da nas navdaja dobrotljivost, čista Kristusova ljubezen.