»Jožef iz Arimateje: pravične želje in Božji čudeži«, Liahona, mar. 2026.
Poznali so Odrešenika
Jožef iz Arimateje: pravične želje in Božji čudeži
Kdo je bil Jožef iz Arimateje in kaj se lahko naučimo iz njegove vloge v velikonočni zgodbi?
Ilustrirala: Laura Serra, razmnoževanje ni dovoljeno
Jožef iz Arimateje je imel pomembno vlogo v velikonočni pripovedi, saj je pomagal Gospodu, ko je dosegel največje zmagoslavje v človeški zgodovini. Ko so Jezusa Kristusa križali, je »pogumno stopil k Pilatu in prosil za Jezusovo telo« (Marko 15:43). Kaj je Jožefa pripravilo do tega, da je potem, ko so tako številni v uri obupa zapustili Gospoda, ostal in sodeloval v tako ključni fazi Odrešenikovega žrtvovanja?
Njegova vdanost se morda zdi v nasprotju z njegovim položajem bogatega svetovalca v sanhedrinu, judovskem zboru, v katerem so bili farizeji in saduceji, ki so Kristusa obsodili na smrt (gl. Matej 27:1, 57). Sicer pa je Jožef »iz strahu pred Judi« (Janez 19:38) svojo pot Kristusovega učenca skrival.
Kljub temu je na koncu njegova predanost zasijala. »Ni soglašal« s »sklepom in ravnanjem« tistih, ki so Odrešeniku stregli po življenju (gl. Luka 23:50–51). In potem ko je Odrešenik umrl, je Jožef Učenikovo telo zavil v platno in ga položil v svoj novi grob (gl. Matej 27:59–60, Luka 23:52–53). To je bila izpolnitev prerokbe, da bo Kristusov grob pri bogatem (gl. Izaija 53:9).
Vstal je
Jožef iz Arimateje je s tem, da je dal svojo grobnico za Odrešenikov grob, pomagal izpolniti prerokbo in pripraviti pot za čudežno pričevanje o vstajenju Jezusa Kristusa. Tretji dan po križanju so Kristusovi privrženci našli prazen grob, angelov glas pa je rekel: »Ni ga tukaj. Obujen je bil.« (Matej 28:6)
»Vstajenje Jezusa Kristusa pričuje o njegovi božanskosti in o tem, da je premagal vse,« je učil starešina D. Todd Christofferson iz zbora dvanajstih apostolov. »Njegovo vstajenje pričuje, da tudi mi, če nas k njemu vežejo zaveze, lahko premagamo vse in postanemo eno. Njegovo vstajenje pričuje, da sta nesmrtnost in večno življenje zaradi njega resničnost.«
Jožef morda ni vedel, kaj je dal tisto prvo veliko noč, razen da je Jezusu Kristusu hotel izkazati spoštovanje. A Gospod je Jožefove pravične želje uporabil v sklopu svojega največjega čudeža, da bi bil »prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Korinčanom 15:20), prvi, ki bo vstal od mrtvih.
Prav kakor je Jožef odigral pomembno vlogo, je vsak od nas lahko orodje v rokah nebeškega Očeta. Njegov načrt je za vsakogar in črpal bo iz naših spretnosti, izkušenj in okoliščin, da bo nadaljeval svoje veliko delo. To veliko noč se lahko spomnimo tega sporočila in iščemo Jezusa Kristusa ter žrtvujemo, kar lahko, da pomagamo graditi njegovo kraljestvo, in dopustimo, da se v našem življenju zgodijo njegovi čudeži.