Blagoslavljajmo vse družine zemlje

Starešina Bruce C. Hafen, častni član sedemdeseterih, je nekoč prejel telefonski klic urednika nacionalnega časopisa. Urednik je želel govoriti o nedavni knjigi, ki je raziskala zgodovino prepričanj o nebesih v različnih religijah.

»Avtorji so ugotovili, da javnost čuti vsesplošno razširjeno lakoto po nebesih – in družinah v nebesih«, je zapisal starešina Hafen. Toda medtem ko je večina ljudi še vedno verjela v življenje po smrti, večno ljubezen in nebeška družinska snidenja, »večina krščanskih cerkva nudi le malo odgovorov za to notranjo lakoto« – z eno izjemo: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

V Odrešenikovi obnovljeni Cerkvi imamo svete templje. Imamo večno zakonsko zvezo s polnomočjem pečatenja, ki blagoslavlja onkraj telesne smrti. Obljubljena nam je večna prihodnost z ljubljenimi v navzočnosti Očeta in Sina. Glede na vse to so avtorji zaključili, da je koncept nebes svetih iz poslednjih dni najpopolnejši – in, dodal bi, najsrečnejši.

»Kakšno odkritje!« je dejal starešina Hafen. »Danes večina ljudi hrepeni po večnih družinah in [obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa] to hrepenenje zapolni bolj kot katerikoli drug znan skupek idej [ali verskih prepričanj]. Želim si, da bi ves svet lahko slišal [naše] otroke peti vesele novice: ‘Družine so lahko skupaj za večno.’«

Družina ni le prikladna družbena ureditev. Je večni vzorec nebes. Je »osrednji del Stvarnikovega načrta za večno usodo njegovih otrok«. Predsednik Russell M. Nelson nas je učil: »[Gospod] je ustvaril zemljo, [zato] da bi dobili snovno telo in ustvarili družino. Ustanovil je svojo Cerkev, da bi povzdignil družine. Zagotavlja templje, zato da so družine lahko skupaj za večno.«

Toda naše zanimanje za močne družine ni povezano samo z večno usodo. Družina ima bistveno vlogo tudi pri naši sreči na zemlji. Nebeški Oče, ki popolnoma ve, kaj prinaša srečo zdaj in v večnosti, svoje otroke pošlje v družine – naj so še tako nepopolne – in nas prosi, naj ustvarimo močne družine in zanje skrbimo. Seveda se lahko zgodi, »da se bo moral posameznik zaradi invalidnosti, smrti ali drugih okoliščin prilagoditi«. Toda nič ne more nadomestiti bistvenih, božansko dodeljenih odgovornosti moža in žene, očeta in matere.

Raziskave o »bioloških, povezanih, dvostarševskih družinah« še naprej kažejo, da je družina nepogrešljiva pri ohranjanju »globokih vezi ljubezni in naklonjenosti«. »Je primarni inkubator za stabilne, dobro prilagojene in družbeno osveščene posameznike«.

Seveda nas ne bi smelo presenetiti, da se bo nekaj tako pomembnega za Božji načrt soočilo z nasprotovanjem. Satan družinam ni bil nikoli naklonjen in njegova prizadevanja postajajo še bolj nujna, »ker ve, da ima le malo časa« (Razodetje 12:12). Predsednik M. Russell Ballard (1928–2023), vršilec dolžnosti predsednika zbora dvanajstih apostolov, je rekel: »Satan ve, da je najzanesljivejši in najučinkovitejši način to, kako zmotimo Gospodovo delo, ta, da zmanjšamo učinkovitost družine in svetost doma.«

Ker vemo, kar vemo o večni družini Boga, o njegovem načrtu za njegove otroke in večni pomembnosti družinskih odnosov, bi morali biti med najmarljivejšimi zagovorniki družine na svetu.

Kako to naredimo?

Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je svetoval takole: »Gospod z razglasom o družini /…/ ponovno poudarja evangelijske resnice, ki jih potrebujemo, da nas bodo podpirale skozi trenutne izzive, s katerimi so soočajo družine.«

V zasebnem življenju lahko delamo »majhne in preproste stvari« (Alma 37:6), ki krepijo družinske odnose. To vključuje upoštevanje načel uspešnih družin in zakonov, opisanih v razglasu o družini, načel »vere, molitve, kesanja, odpuščanja, spoštovanja, ljubezni, sočutja, dela in zdravih rekreativnih dejavnosti«. Ne glede na našo trenutno družinsko situacijo s svojimi dejanji lahko pokažemo, da so družinski odnosi za nas večno pomembni.

Kot »odgovorni državljani« v svojih skupnostih lahko »spodbujamo tiste ukrepe, ki so bili zasnovani, da ohranjajo in krepijo družino«.

Smo Gospodovo ljudstvo zaveze poslednjih dni. Smo dediči obljub, danih Abrahamu, Izaku in Jakobu – obljub, ki imajo vse opraviti z družinami. Te obljube spremlja sveti klic, naj blagoslovimo »vse družine zemlje«. In en pomemben način, kako to delamo, je, da živimo, branimo in oznanjamo večno resnico, da je »družino posvetil Bog« in da »uredbe in zaveze, ki so na voljo v svetih templjih, posameznikom omogočajo, da se vrnejo v Božjo navzočnost, družinam pa, da se združijo za večno«.

Ko s sestro Uchtdorf gledava, kako najini družinski člani sklepajo svete zaveze z ljubečim večnim nebeškim Očetom, naju v srcu navdajata radost in hvaležnost. Ne radostiva se le zaradi najinih otrok in njihovih otrok, temveč tudi zaradi najinih staršev in njihovih staršev. Z globoko ljubeznijo premišljujeva, kako nas evangelijske zaveze združujejo skozi rodove. Ta izkušnja ni kaj dosti drugačna od videnja »stopni[c], ki so bile postavljene na zemljo, njihov vrh pa je segal do neba. In po njih so Božji angeli hodili gor in dol.« (1 Mojzes 28:12)

Blagoslovi, ki jih je Gospod obljubil Jakobu v njegovih sanjah, veljajo za vse njegove otroke zaveze – vključno z vami in menoj. Kakor je Gospod storil za Jakoba, bo tudi nam odgovoril »na dan naše stiske« (1 Mojzes 35:3), če se bomo odločili zanj.

»Glej«, je rekel Gospod, »jaz bom s teboj in varoval te bom, kjer koli boš hodil /…/. Zares te ne bom zapustil.« (1 Mojzes 28:15)

Kakor Jakob moramo vsi prečkati divjino. Včasih se obljubljeni blagoslovi zdijo daleč stran. Ko nastopijo resne težave ali izzivi, morda dvomimo v Gospodovo ljubezen. Nemara celo menimo, da nas je Bog zapustil. Navkljub najboljšim prizadevanjem na poti učenca morda menimo, da ne prejemamo blagoslovov, na katere smo upali.

Bratje in sestre, dragi prijatelji, pot zavez je radostna pot, čeprav je včasih morda prepojena s solzami. Če menite, da se deli načrta sreče v vašem življenju zdaj niso izpolnili, prosim, zaupajte, da Gospod skrbi za vas in da vas bo blagoslovil ob svojem času, glede na svojo modrost.

Vera v Jezusa Kristusa in njegove obljube nas navdihuje, da gledamo naprej, ne nazaj. Zaradi njega ni potrebe, da bi bila naša prihodnost odvisna od nečesa, kar se je zgodilo v preteklosti ali nam zdaj onemogoča pogled. Da, vsi smo ali bomo tako ali drugače ranjeni. Vendar verjamemo v velikega Zdravitelja. Zaupamo mu – pravzaprav tako zelo, da njegove obljube sprejmemo, smo vanje v celoti prepričani, tudi ko so še daleč (gl. Hebrejcem 11:13).

»Spomnimo se, da bodo zvesti Božji sveti dobili vse blagoslove na Gospodov način in ob njegovem času«, je rekel predsednik Nelson. »Gospod bo vsakomur sodil in ga nagradil tako glede na njegove srčne želje kot dejanja.«

Če bomo upoštevali in oznanjali načrt, ki ga ima nebeški Oče za družine, vam obljubljam, da bo nebeški Oče z nami, nas podpiral in se nam pridružil na našem potovanju. Nikoli nas ne bo pustil samih, zlasti ko se bodo nad nas ali nad naše ljubljene zgrnile preizkušnje. Nosil nas bo, nas povzdignil in nas pripeljal v obljubljeno deželo polnosti radosti, kjer bomo z njim, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in z našimi družinami – večno.