Veliki duhovnik Kajfa

Katie Lambert

Cerkvene revije

Ker je bil zaslepljen s posvetnimi težnjami, kljub številnim priložnostim ni prepoznal Mesija.

Potem ko je Odrešenik Lazarja obudil od mrtvih, so najvplivnejši judovski voditelji sklicali svèt, da bi se odločili, kako ravnati z Jezusom. Bali so se njegove priljubljenosti med ljudmi, ker je naredil veliko čudežev. (Gl. Janez 11:47.)

Ta svèt je vodil Kajfa kot predsedujoči veliki duhovnik in vodja sanhedrina, vodilnega telesa Judov med rimsko okupacijo. Kot veliki duhovnik je nadzoroval tempeljske uredbe, katerih namen je bilo kazati h Kristusu.

Ko pa je prišel Kristus, Odrešenika ni prepoznal. Še huje, zarotil se je, da ga bo ubil. To je ena velikih ironij, zapisanih v Novi zavezi.

Preroške besede

Navzlic Kajfovi pomembni vlogi je o njem malo znanega. Omenjen je le devetkrat v Novi zavezi. Deloval je kot vez med Judi in Rimljani. Bil je saducej, član judovske ločine v Kristusovem času, ki ni verjela v vstajenje (gl. Apostolska dela 23:8).

Kajfa je govoril na svètu, potem ko je Kristus Lazarja obudil od mrtvih. Ta čudež je njega in druge saduceje vznemirjal zaradi njihovih prepričanj.

Svèt je predvideval, da bodo ljudje, če ne bodo nič naredili v odgovor na ta dobro znani čudež, verjeli, da je Jezus Mesija, judovski kralj, in »prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti kraj in narod« (Janez 11:48).

»Vi nič ne veste,« je odgovoril Kajfa, »in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod« (Janez 11:49–50).

Apostol Janez ugotavlja, da Kajfa ni rekel »sam od sebe, ampak je zato, ker je bil tisto leto véliki duhovnik prerokoval, da mora Jezus umreti za narod;

pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno« (Janez 11:51–52).

Obsodba

Kajfovo ime se znova pojavi v Novi zavezi, ko Kristusa pred križanjem zaslišijo.

»Véliki duhovnik mu je tedaj rekel: ‘Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Mesija, Božji Sin.’« (Matej 26:63)

Jezus je zatrdil, da je: »Ti sam si rekel. Toda povem vam: Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Moči in priti na oblakih neba.« (Matej 26:64) V odgovor na to je Kajfa ponovno zanikal Odrešenika. »Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoje oblačilo in rekel: ‘Bogokletje je izrekel!’« (Matej 26:65)

Čeprav je bil Kajfa v navzočnosti Odrešenika sveta, tistega, ki je bil vnaprej posvečen, da plača odkupnino za grehe vsega človeštva in trpi vse bolečine, bridkosti in stiske, ni spoznal, da Jezus je Kristus, in ga je obsodil.

Božji Sin živi

Kajfa je v Svetem pismu ponovno omenjen v četrtem poglavju Apostolskih delih. Zapis govori o tem, kako je apostol Peter ozdravil moža, ki je bil hrom od rojstva (gl. Apostolska dela 3:1–8). Potem ko sta z Janezom pridigala o Kristusovem vstajenju, sta bila aretirana pod pristojnostjo vélikega zbora. Zaprli so ju za eno noč in ju privedli pred svèt, v katerem sta bila Kajfa in njegov tast Hana, nekdanji veliki duhovnik. (Gl. Apostolska dela 4:1–6, gl. tudi Janez 18:13.)

Ko so ju vprašali, s kakšnim polnomočjem sta ozdravila moškega, je Peter odgovoril: »Bodi znano vsem vam in vsemu izraelskemu ljudstvu: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih. V njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred vami.« (Apostolska dela 4:10)

Za Kajfa je bila to zadnja zabeležena priložnost, da bi sprejel Kristusa. Namesto tega je svèt zagrozil Petru in Janezu. Toda njihove grožnje niso spremenile resnice, da Kristus živi. (Gl. Apostolska dela 4:13–22.)

Peter je hromega moža ozdravil z močjo in polnomočjem Jezusa Kristusa. Podobno se čudeži lahko zgodijo tudi danes zaradi Kristusovega obnovljenega duhovništva in zaradi vere v njegovo ime. Lekcija, ki se jo lahko naučimo od Kajfa, je preprosta. Jezusa ni sprejel kot Kristusa, Božjega Sina, mi pa ga lahko. Če verjamemo vanj, bodo sledila znamenja, čudeži in čudeži (gl. Marko 16:17–18).