Jakobovo pismo

Jakob je bil sin Marije in eden od bratov Jezusa Kristusa. Jakob je bil tudi cerkveni voditelj v Jeruzalemu. Napisal je pismo Božjemu ljudstvu po vsem svetu, da bi jim pomagal živeti po evangeliju Jezusa Kristusa.

Jakob 1:1

Jakob je napisal: »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga.« Veliko let kasneje je deček po imenu Joseph Smith prebral te besede in se odločil, da bo o svojih vprašanjih molil. Joseph Smith je kasneje rekel: »Spoznal sem, da je Jakobovo pričevanje resnično.« Bog je odgovoril na Josephovo molitev in odgovoril bo tudi na naše.

Jakob 1:5, Joseph Smith – Življenjska zgodba 1:11–17, 26

Jakob je tudi napisal, da moramo pozorno poslušati, kaj govorijo drugi, in se potruditi, da se nanje ne razjezimo. Če smo jezni, ne moremo služiti Bogu.

Jakob 1:19–20

Jakob je rekel, da ni dovolj samo poslušati Božjo besedo; moramo jo tudi živeti. »Postanite uresničevalci besede,« je pisal, »in ne le poslušalci.«

Jakob 1:22

Biti privrženec Jezusa Kristusa je več kot samo verjeti v Boga, je pojasnil Jakob. Celo hudič ve, da je Bog resničen. Ko vidimo ljudi, ki jih zebe ali so lačni, bi jim morali dati oblačila in hrano. Obiskati bi morali vdove in sirote. »Vera brez del je mrtva,« je pisal Jakob.

Jakob 1:27, 2:14–20

Jakob je svete hotel tudi naučiti, naj z ljudmi govorijo prijazno. Rekel je, da je biti previden z besedami kakor voditi konja. Velikega konja lahko vodimo z uzdo, ki je v konjskih ustih pritrjena na majhen kos kovine. Tudi naše besede se morda zdijo majhne, a imajo lahko veliko moč.

Jakob 3:2–3

Jakob je rekel, da je nadzor nad našimi besedami podoben krmiljenju ladje. Četudi je ladja velika in so vetrovi močni, ladjo lahko vodimo tako, da nadzorujemo zelo majhen volan oziroma krmilo. Krmilo je kakor naše besede. Če lahko nadzorujemo, kar rečemo, lahko marsikaj spremenimo!

Jakob 3:4–5

Neprijazne besede, je pojasnil James, so lahko kakor majhen plamen, ki sproži velik ogenj. Lahko se hitro širijo in povzročijo veliko bolečin. Zato je pomembno, da smo s svojimi besedami previdni.

Jakob 3:5–6

Jakob je pisal, da usta uporabimo zato, da molimo k nebeškemu Očetu. Včasih pa usta uporabimo zato, da ljudem, ki so otroci nebeškega Očeta, rečemo nekaj grdega. Jakob je rekel, da temu ne sme biti tako.

Jakob 3:9–10

Jakob je zato, da bi svete naučil govoriti prijazne besede, učil, da vodnjak ne more dajati sveže in grenke vode. Na smokvi ne morejo rasti olive, na vinski trti pa ne morejo rasti smokve. Enako velja za nas, če imamo v srcu dobroto in ljubezen, bi morale biti tudi naše besede dobre in ljubeče!

Jakob 3:11–18