Pismi Timoteju

Timotej je bil mladenič z močno vero v Jezusa Kristusa. Njegova mati Evnika in njegova babica Loida sta bili prav tako ženski velike vere. Timoteja sta učili iz svetih spisov, celo ko je bil še otrok.

2 Timoteju 1:5, 3:15

Timotej in Pavel sta bila dobra prijatelja. Skupaj sta delala in potovala, služila Gospodu in oznanjala njegov evangelij. Pavel je imel Timoteja rad kakor sina.

Filipljanom 2:19–22, 1 Timoteju 1:2

Pavel je prosil Timoteja, naj vodi Cerkev v Efezu. Pavel je moral v drugo mesto. Ko je bil odsoten, je Timoteju napisal pismo, da bi mu pomagal.

1 Timoteju 1:1–3

Pavel je kasneje, ko je bil v ječi v Rimu, Timoteju napisal še eno pismo. Timoteja je opozoril, da bodo napočili težki časi. Nekateri ljudje se bodo odvrnili od resnice in bodo imeli posvetnosti raje kot Boga. Učili bodo to, kar ni res.

2 Timoteju 3:1–7, 4:3–4

Pavel mu je rekel, naj se ne boji. Rekel je: »Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni.« Pavel je Timoteju rekel, naj še naprej dela, kar se je naučil. Sveti spisi naj ga vodijo k Jezusu Kristusu.

2 Timoteju 1:7–9, 3:14–17

Pavel je vedel, da se bo njegovo življenje kmalu končalo. Vendar se smrti ni bal. Pavel je Timoteju povedal, da je kljub številnim izzivom v življenju ohranil trdno vero. Zaupal je, da mu bosta nebeški Oče in Jezus Kristus dala večno življenje.

2 Timoteju 4:6–8