Matej 27, Luka 23, Janez 19
Jezus da življenje za nas
Žrtvuje se, da nas odreši greha in smrti
Ko se je Pilat odločil, da mora biti Jezus križan, je vojakom rekel, naj Jezusa odpeljejo. Bičali so ga, pljuvali nanj, mu na glavo dali trnovo krono in se iz njega norčevali.
Marko 15:15–20
Vojaki so Jezusa prisilili, da je nosil težak lesen križ. Odpeljali so ga na kraj na obrobju Jeruzalema, imenovan Golgota.
Janez 19:17
Vojaki so Jezusove roke in noge pribili na križ. Jezus je nebeškega Očeta prosil, naj vojakom odpusti, saj ne vedo, da križajo Božjega Sina.
Luka 23:33–34, gl. tudi Prevod Josepha Smitha, opomba 34c
Tisti dan sta bila z Jezusom križana dva zločinca. Eden od njiju mu je rekel: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju.«
Luka 23:39
Drugi zločinec je rekel, da si kazen zaslužita, da pa Jezus ni nič storil narobe. Jezusa je prosil, naj se ga spomni v svojem kraljestvu. Jezus mu je rekel, da bosta kmalu skupaj v svetu duhov.
Luka 23:40–43
Številne ženske, ki so sledile Jezusu Kristusu, so prišle h križu, da bi bile z njim. Ena od njih je bila Jezusova mati Marija. Jezus jo je videl in Janezu, enemu od svojih apostolov, rekel, naj zanjo skrbi.
Janez 19:25–27, gl. tudi Luka 8:1–3, Marko 15:40–41
Deželo je tri ure prekrivala tema. Jezus se je počutil zelo osamljeno. Čutil je, kakor da ga je Oče v nebesih zapustil.
Matej 27:45–46
Jezus je naposled vedel, da je dovršil svoje trpljenje. Rekel je: »Oče, izpolnjeno je, tvoja volja se je izpolnila.« Potem je Jezus sklonil glavo in predal svoje življenje. Vojak se je hotel prepričati, ali je res mrtev, zato je s kopjem prebodel njegovo stran.
Joseph Smith Translation, Matthew 27:54 (v Matthew 27:50, opomba a), Janez 19:28–30, 34
Ko je Jezus umrl, se je zemlja stresla. Skale so se razlomile na kose. Tempeljska tančica, zavesa, ki zakriva najsvetejši prostor v templju, se je pretrgala na pol.
Matej 27:51
Vojake je bilo strah. »Resnično, ta je bil Božji Sin,« so rekli.
Matej 27:54
Učenci so Jezusovo telo zavili v platno in ga položili v grob na vrtu. Kasneje so pred vhod groba zavalili velik kamen.
Matej 27:57–61, Janez 19:38–41