Jezus v Getsemaniju

Jezus in njegovi apostoli so šli v vrt, imenovan Getsemani. Jezus je Petra, Jakoba in Janeza prosil, naj mu sledijo, drugim pa je rekel, naj počakajo.

Matej 26:36–37, Janez 18:1

Jezus je Petru, Jakobu in Janezu rekel, da je zelo žalosten. Prosil jih je, naj bdijo ob njem, medtem ko moli.

Matej 26:38

Potem je Jezus šel še malce naprej v vrt. Začel je trpeti za naše grehe, da bi se pokesali in da bi nam bilo odpuščeno. Jezus je tudi občutil vso našo bolečino, bolezen in žalost, zato da bi vedel, kako nam pomagati. To je naredil, ker nas ljubi. Vse to je bilo v sklopu načrta nebeškega Očeta.

Matej 26:39, Luka 22:41, Rimljanom 3:23, Alma 7:11–13, 3 Nefi 27:19

Jezusovo trpljenje je bilo tako hudo, da je nebeškega Očeta prosil, če mu trpljenje lahko odvzame. Vendar je bil voljan storiti, kar je Oče potreboval od njega. Rekel je: »Ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.«

Luka 22:42

Jezus je šel k Petru, Jakobu in Janezu in videl, da spijo. Zbudil jih je in jih znova prosil, naj bdijo in molijo. Vendar je vedel, da so, četudi želijo bedeti, zelo utrujeni.

Matej 26:40–41

Jezus je spet molil. Prišel je angel, da bi mu dal moč. Občutil je hudo bolečino in je še bolj molil. Njegov pot so bile kapljice krvi, ki so padale na zemljo.

Matej 26:42, Luka 22:43–44, Mozija 3:7, Nauk in zaveze 19:16–19

Jezus je še dvakrat šel k Petru, Jakobu in Janezu in jih našel speče. Končno jih je zbudil, saj je napočil čas, da bo odveden.

Matej 26:43–46