Rojstvo Janeza Krstnika

Zaharija in Elizabeta sta bila zvesta človeka, ki sta imela rada Boga. Molila sta, da bi dobila dete. Zdaj sta bila že zelo stara in še vedno nista imela otrok.

Luka 1:5–7

Zaharija je bil duhovnik, ki je služil v templju v Jeruzalemu. Nekega dne je bil izbran, da v svetem prostoru v templju zažge kadilo.

Luka 1:8–10

Nenadoma se mu je prikazal angel. Zaharija je bilo strah. Angel je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev!« Rekel je, da bosta Zaharija in Elizabeta dobila sina. Imenujeta naj ga Janez. Angel je rekel, da mora Janez opraviti pomembno delo. Pomagal bo ljudem, da bodo pripravljeni sprejeti Odrešenika, ko bo prišel.

Luka 1:12–17

Zaharija ni mogel verjeti, kar mu je angel govoril. Z Elizabeto sta bila prestara, da bi imela otroke. Angel je rekel Zahariju, da ne bo mogel govoriti, dokler se ne bo rodil Janez, ker ni verjel sporočilu.

Luka 1:18–20

Ljudje so se spraševali, zakaj se Zaharija tako dolgo zadržuje v templju. Ko je odšel, ni mogel govoriti. Videli so, da se mu je zgodilo nekaj posebnega.

Luka 1:21–23

Elizabeta je mesece kasneje res rodila otroka, tako kot je obljubil angel. Njuna družina in prijatelji so bili tako srečni! Prišli so, da bi spoznali otroka.

Luka 1:57–59

Menili so, da bi dojenčka morali po očetu poimenovati Zaharija. Elizabeta je rekla: »Janez mu bo ime.« Vprašali so Zaharija, ki še vedno ni mogel govoriti. Napisal je: »Janez je njegovo ime.« Vsi so bili presenečeni.

Luka 1:59–63

Zaharija je nenadoma spet lahko govoril. Zahvalil se je Bogu in navdal ga je Sveti Duh. Vsem je povedal, da Bog pomni, kar je obljubil svojemu ljudstvu. Rekel je, da bo Janez prerok. Janez bo ljudi učil, naj se pokesajo in krstijo. Pomagal jim bo, da se bodo pripravili, da se bodo učili od Jezusa Kristusa.

Luka 1:64–80