Luka 10:25–37
Prilika o usmiljenem Samarijanu
Ljubimo bližnje, kakor ljubimo sebe
Učitelj postave je Jezusa vprašal, kako naj prejme večno življenje. Jezus ga je vprašal, kaj je zapisano v svetih spisih. Učitelj postave je odgovoril, da sveti spisi pravijo, naj ljubimo Boga in naj ljubimo bližnjega. Jezus je rekel, da ima prav. Potem je učitelj postave vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Jezus je odgovoril s priliko oziroma zgodbo.
Luka 10:25–29
V priliki je neki mož, ki je bil Jud, potoval po poti iz Jeruzalema v Jeriho. Nenadoma se je pojavilo nekaj tatov. Ukradli so mu oblačila, ga hudo pretepli in ga pustili ob cesti.
Luka 10:30
Po poti je kmalu prišel duhovnik. Duhovnik je bil človek, ki je delal v templju. Videl je moža ob poti, a je šel mimo po drugi strani.
Luka 10:31
Nato je prišel drug mož, ki je prav tako delal v templju in so mu rekli levit. Videl je moža, ki je bil pretepen, vendar je tudi on šel mimo po drugi strani ceste.
Luka 10:32
Nato je mimo prišel Samarijan. Videl je, da je mož ob poti hudo pretepen. Samarijani in Judje se običajno niso dobro razumeli. Toda ta Samarijan je kljub temu možu hotel pomagati.
Luka 10:33
Samarijan je za moža poskrbel tako, da mu je v rane vtrl olje in vino. Moža je posadil na svojega osla.
Luka 10:34
Samarijan je nato moža pripeljal v prenočišče, kjer si je odpočil in je okreval. Preden je Samarijan naslednji dan odšel, je gostilničarju dal denar in rekel: »Poskrbi zanj.« Samarijan je rekel, da se bo čez nekaj dni vrnil z več denarja.
Luka 10:34–35
Ob koncu zgodbe je Jezus učitelju postave zastavil vprašanje. Kdo je bil bližnji pretepenega moža? Duhovnik, levit ali Samarijan? Učitelj postave je rekel, da je bil to tisti, ki je možu izkazal ljubezen – Samarijan. Jezus je učitelju postave naročil, naj gre in naj bo kakor Samarijan.
Luka 10:36–37