Jezus nahrani na tisoče ljudi

Jezus je izvedel, da so Janeza Krstnika ubili. Šel je na kraj, daleč od mest, da bi nekaj časa preživel na samem.

Matej 14:13

Ko so ljudje slišali, kam je Jezus šel, so mu sledili. Jezus jih je videl in do njih začutil ljubezen. Ves dan jih je blagoslavljal in zdravil.

Matej 14:13–14

Proti koncu dneva so ljudje postajali lačni. Apostoli so menili, da bi moral Jezus ljudi poslati nazaj v mesta, da bodo dobili hrano. A Jezus je želel, da ostanejo. Jezus apostolom naroči, naj dajo ljudem jesti.

Matej 14:15–16

Apostol Andrej je našel dečka, ki je imel pet hlebcev kruha in dve majhni ribi, da bi jih dal ljudem. Vendar je hrano potrebovalo pet tisoč moških ter žensk in otrok. Kako naj toliko ljudi nahranijo s tako malo hrane?

Matej 14:17, 21, Janez 6:8–10

Jezus je apostole prosil, naj mu prinesejo hrano. Ljudem je rekel, naj se posedejo po travi. Jezus je nato izrekel molitev, da bi se nebeškemu Očetu zahvalil za kruh in ribi, ter to blagoslovil. Potem je kruh in ribi razlomil na koščke.

Matej 14:18–19, Janez 6:10–11

Jezus je apostole prosil, naj ljudem dajo kruh in ribi. Vsi so jedli in vsi so se nasitili. Ko so pojedli, je ostalo še dvanajst polnih košar hrane!

Matej 14:20, Janez 6:11–13

Naslednji dan so se ljudje vrnili in ponovno poiskali Jezusa. A Jezus je vedel, da mu številni sledijo samo zato, ker jim je dal hrano. Jezus jih je spomnil, da hrana traja le kratek čas. Sam jim je lahko ponudil nekaj boljšega.

Janez 6:14, 24–27

Jezus je rekel: »Jaz sem kruh življenja.« Kruh nas ohranja pri življenju na zemlji. Jezus Kristus pa nam lahko da večno življenje z nebeškim Očetom.

Janez 6:35–58

Številnim ljudem ni bilo všeč, kar je Jezus skušal učiti. Odšli so in se odločili, da ne bodo več sledili Jezusu.

Janez 6:60, 66

Jezus je nato apostolom rekel: »Ali hočete tudi vi oditi?« Peter je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš.« Apostoli niso odšli. Vedeli so, da je Jezus Kristus Odrešenik in Božji Sin.

Janez 6:67–69