Pojdi in ti delaj prav tako
Rad bi izpostavil tiste misijonarje, ki so poklicani k neoznanjevalskemu služenju. V vzor so nam.
Ko je Odrešenik potoval skozi Betsajdo, je nekaj posameznikov k njemu pripeljalo slepega. Morda so upali, da bodo iz prve roke videli čudež. Odrešenik je »slepega [prijel] za roko in ga povedel iz vasi«, da bi ga ozdravil na samem. Sprva se je zdravljenje zdelo precej neučinkovito. Mož »se je ozrl kvišku in rekel: ‘Vidim ljudi, kakor da bi okrog hodila drevesa.’« Jezus je sočutno slepemu »ponovno položil roke na oči« in mu rekel, naj pogleda navzgor. Ko se ga je Odrešenik ponovno dotaknil z rokami, je slepi zdaj »razločno videl«.
To je samo en primer, kako so za Odrešenikovo življenje značilna ponižna dejanja služenja. Opominja nas, da »ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel«, nakar nas prosi, naj njegov zgled posnemamo tako, da gremo še dodatno miljo, dajemo tistim, ki nas prosijo, in ljubimo bližnje. Ko so Kristusa vprašali: »Kdo je moj bližnji?« je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu in naročil: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Misijonarji Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so sodobni vzor usmiljenega Samarijana, za kar nas Kristus prosi, naj postanemo. Rad bi izpostavil tiste misijonarje, ki so poklicani k neoznanjevalskemu služenju. Oni so naš zgled, kako služenje, prvič, odpre srca evangeliju Jezusa Kristusa, drugič, nam vsem omogoči, da skrbno služimo ne glede na okoliščine, in tretjič, nam v življenje prinese Kristusovo moč.
Prvič, služenje odpre srca evangeliju Jezusa Kristusa
Okrog leta 91 pr. Kr. se je Amon, misijonar v Mormonovi knjigi, predstavil kralju Lamoniju z besedami: »Nekaj časa želim prebivati med temi ljudmi; /…/ [in] bom tvoj služabnik.« Ker je Amon služil kralju, je dobil priložnost, da lahko »govori /…/ smelo /…/ in [pove kralju Lamoniju], s kakšno močjo« je opravljal svoje služenje. V zameno je kralj obljubil, da mu bo dal vse, karkoli bo želel. Amon je kralja prosil le, da bi prisluhnil sporočilu o evangeliju Jezusa Kristusa. Posledica Amonovega služenja je bila, da je bilo »na tisoče duš [privedenih] h kesanju«.
Še dandanes služenje druge pripelje k evangeliju. Ko je sestra Bevan služila kot redna misijonarka, se je začela soočati z zdravstvenimi težavami, zaradi česar se je morala vrniti domov na zdravljenje. Namesto da bi jo razrešili, je od doma še naprej služila kot misijonarka neoznanjevalka.
Ko je šla sestra Bevan s prijateljico v park, sta bili navdihnjeni, naj govorita z materjo s štirimi majhnimi otroki. Naslednji dan sta se vrnili v park in molili, da bi bila ta družina tam. Bilo je čudežno, da je mati sedela na istem mestu kot prejšnji dan. Tokrat sta sestra Bevan in prijateljica pristopili k materi, se z njo spoznali in ugotovili, da obupno potrebuje posvetno pomoč. Priskrbeli sta ji pomoč, nato pa jo povabili, naj več izve o evangeliju.
Zaradi tega služenja in povabila sta se mati in njen najstarejši otrok krstila, leto kasneje pa še naslednji po starosti. Danes so še vedno dejavni člani. Sestra Bevan je vedela, da je to izkušnjo navdihnil Bog, in »potrdila ji je, da je prav tam, kjer jo Bog potrebuje«.
Ko kakor Amon in sestra Bevan služimo drugim, smo zanje »dober zgled«, oni pa želijo poznati »razlog upanja, ki je v [nas]«.
Jezus nas prosi: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Drugič, služenje nam vsem omogoča, da služimo ne glede na okoliščine
Predsednik Russell M. Nelson je pozval »vsakega vrednega, zmožnega mladeniča, naj se pripravi na služenje misijona«, in naj vsaka zmožna mlada sestra »moli, da bo vedela, ali Gospod želi, da služi misijon«. Obljubil je: »Vaša odločitev za služenje misijona, bodisi je oznanjevalski bodisi neoznanjevalski, bo blagoslovila vas in številne druge.« Neoznanjevalski misijoni so spremenili opredelitev besede zmožen. Vsak vreden fant in dekle, z zelo redkimi izjemami, ki želi služiti redni misijon za Gospoda, torej to lahko naredi.
Starešina Holgado je zgled tega, da lahko služimo ne glede na osebne okoliščine. Rodil se je z redko genetsko okvaro, zaradi katere ni mogel služiti kot misijonar oznanjevalec. Starešina Holgado je bil poklican za misijonarja neoznanjevalca in se je javil v škofovem skladišču, kjer je drugim pomagal dobiti pomoč, ki so jo potrebovali. Zalagal je police, zelenjavo dajal v vrečke in trgal kartonske škatle.
Ko je starešina Holgado po misijonu govoril na zakramentnem sestanku, je povedal, da »Bog potrebuje misijonarje neoznanjevalce. Potrebuje ljudi, da imajo druge radi in jim služijo. Ti ljudje na police zlagajo toaletni papir, v vrečke dajejo brokoli, sestavljajo pohištvo in so dobri do ljudi.«
Da bi delali dobra dela, vam ni treba imeti zadolžitve za služenje ali nositi tablice z imenom in priimkom. Odrešenik prepozna vsako dejanje služenja. Drugim lahko pomagamo priti h Kristusu tako, da jim prijazno ljubeče služimo. Vsi lahko služimo posamezniku v Kristusovem imenu z močjo Svetega Duha in živimo kot vzor vere v Jezusa Kristusa. Služenje nam omogoča, da se predstavimo kot žive žrtve, ki so za Boga sprejemljive.
Jezus nas prosi: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Tretjič, služenje nam v življenje prinaša Kristusovo moč
Mlad misijonar, ki je v Južni Ameriki služil kot misijonar oznanjevalec in je bil dodeljen v Utah kot misijonar neoznanjevalec, se je spopadal z nekaj osebnimi izzivi, zaradi katerih je potreboval Kristusovo zdravilno moč. To moč mu je v življenje prineslo predano služenje. Rekel je: »Ko mi je bilo težko, sem čutil, kako me Kristus dviguje. Nekaj posebnega je v tem, da ga lahko vidimo, kako ljudi blagoslavlja, da imajo založeno shrambo, v templju in s svojim evangelijem.«
Ta starešina je začel čutiti globljo radost in zaradi svojega novega navdušenja je blagoslovil sebe in vso svojo družino. Duh je v njihov dom prišel v večji meri, pogosteje so šli v tempelj in v družini so se bolj osredotočali na Kristusa. Ta misijonar verjame, da mu je Kristus zato, ker je služil, rešil življenje in blagoslovil njegovo družino.
Predsednik Nelson je učil: »Pripravljenost, da služimo drugim in jih krepimo, je simbol posameznikove pripravljenosti, da smo ozdravljeni« z Odrešenikovo odkupitveno močjo.
Jezus nas prosi: »Pojdi in ti delaj prav tako!«
Misijonarji neoznanjevalci so zgled posvečenih učencev Jezusa Kristusa
Ko ste vi ali družinski član blagoslovljeni s tem, da vas pokličejo za misijonarja neoznanjevalca, je to trenutek za praznovanje. Vaša družina bo zdaj doma imela oddeljenega predstavnika Gospoda Jezusa Kristusa. Zaradi tega se boste vsi spremenili na bolje. V nobenem vpoklicu k služenju ne bi smelo biti razočaranja. Pojemo »Odšel bom tja, kamor želiš« in »Postal bom to, kar želiš«. To je priložnost, da pokažemo, da kar govorimo, zares mislimo!
Vsem, ki služite, in zlasti več kot štiri tisoč mladim misijonarjem neoznanjevalcem pravimo: Imamo vas radi! Če so misijonarji oznanjevalci Gospodova usta, potem ste vi Gospodove roke in niste drugorazredni misijonarji. Za zbiranje Izraela je bistven vsak od vas. Predsednik Nelson uči: »Vsakič, ko storimo nekaj, kar nekomu pomaga, /…/ da sklene in spolnjuje zaveze z Bogom, pomagamo zbirati Izrael.«
Izrael zbirate na tako veliko načinov in vaše služenje spreminja življenja. Pogosto ne veste, kdo je koristnik vašega služenja, Bog pa ve. Vselej pomnite, da s tem, ko služite enemu od teh najmanjših, služite Bogu. Slišimo vaš glas, ko prostovoljno delate v cerkvenih klicnih centrih, vidimo, kako se smehljate, ko pomagate v organizacijah skupnosti; in čutimo vašo luč, ko služite v templjih. Hranite lačne, oblačite gole in dajete piti žejnim.
Vsi moramo iti in delati prav tako!
Služenje je življenjska sila Kristusovih učencev
Služenje ima moč, da odpre srca evangeliju, in nam vsem omogoči, da vso svojo dušo predamo Kristusu. Spremeni nam srca, da mu postanemo bolj podobni, in v tem procesu dvignemo druge. Predsednik Nelson je nekoč vprašal: »Ali v tem svetu, ki ga pesti duhovni propad, posamezniki /…/ lahko kaj spremenimo?« Njegov odgovor: »Da! /…/ ‘Gospodovo ljudstvo zaveze, /…/ oboroženo /…/ z močjo Boga v veliki slavi’, /…/ lahko spodbudi življenja vsega človeštva.« S služenjem spreminjamo srca – in svet.
Kristus je »hodil /…/ iz kraja v kraj ter delal dobra dela«. Služil je bolnim, slepim je povrnil vid in obiskoval potrte. Pripravil je obroke, pomagal na poročnih gostijah in nahranil na tisoče lačnih. Ko posamezniku služimo v Kristusovem imenu, postajamo vse bolj sveti in vredni daru večnega življenja. Jezus Kristus živi. On je moj in vaš Rešitelj. On je naš Odkupitelj. On je naš čudovit vzor služenja. Vsakega od nas prosim, naj gre in dela prav tako. V imenu Jezusa Kristusa, amen.