Gospod pospešuje svoje delo

Charles Dickens je svoj klasični roman Povest o dveh mestih začel z dobro znano trditvijo: »Bili so najboljši časi; bili so najslabši časi.« V nekem smislu to velja tudi v naših dneh.

Živimo v viharnem času, ko je »po vsej zemlji /…/ nemir«. Napotilo predsednika Russlla M. Nelsona, naj bomo kot privrženci Jezusa Kristusa mirovniki, je to dopoldne lepo poudaril starešina Gary E. Stevenson. To je bistveni del spodbujanja enotnosti, miru in zdravljenja za »najslabše čase«

Živimo pa tudi v »najboljših časih« in na to se bom osredotočil. Gospod je v uvodu v Nauk in zaveze, v 1. razdelku, izjavil, da se bo polnost evangelija razglašalo »na konce sveta«. Gospod zares pospešuje svoje delo v našem času. Za to pospeševanje, ki se je dogajalo in se dogaja kljub tem težkim časom, bi morali biti globoko hvaležni. Živimo v dneh, ko imajo Gospodovi privrženci privilegij, da slišijo njegov glas in se odzovejo z odprtim srcem in umom. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki so predani Odrešeniku in njegovim zapovedim, najdejo smisel in globok notranji mir.

V različnih obdobjih v zgodovini Cerkve se je znatno povečalo število tistih, ki so stopili na pot zavez. Eno takšno obdobje se je zgodilo med letoma 1837 in 1850. Nekateri prvi apostoli v Gospodovi obnovljeni Cerkvi so služili misijon v Združenem kraljestvu. Zaradi teh misijonov se je Cerkvi pridružilo na tisoče ljudi in do leta 1850 je v Združenem kraljestvu živelo več članov Cerkve kot v Združenih državah. Tistikrat je Gospod tem svetim naročil, naj se zberejo v Utahu. Prišlo je do množičnega izseljevanja, ki so ga delno podprla posojila, ki jih je omogočal Stalni sklad za izseljevanje.

Všeč mi je pripoved o velikem številu spreobrnjencev, ki so leta 1852 iz Anglije in Walesa prišli v Dolino Slanega jezera. Skupino je ob ustju kanjona Emigration pričakalo Prvo predsedstvo ob spremljavi godbe na pihala Captain Pitt’s Band. Časnik Deseret News jih je opisal takole: »Skupina romarjev, [vključno] s sestrami in otroki, ki hodijo, so opečeni od sonca in izmučeni od težkih vremenskih razmer, vendar niso obupani; njihova srca so bila vesela in živahna, kar se je jasno odražalo na njihovih srečnih in radostnih obrazih.«

Ko so »šli mimo tempeljskega zemljišča, /…/ se je iz različnih delov mesta zbralo na tisoče moških, žensk in otrok, da bi se pridružili veličastni in radostni dobrodošlici«. Predsednik Brigham Young jih je nagovoril: »Naj vas Gospod, Izraelov Bog, blagoslovi. /…/ Nenehno smo molili za vas; dan za dnem je bilo za vas izrečenih na tisoče molitev njemu, ki nam je zapovedal, naj zberemo Izrael, rešimo človeške otroke z oznanjanjem evangelija in jih pripravimo na Mesijev prihod.«

Dovolite mi, da v duhu te radostne priložnosti vsem novim spreobrnjencem in tistim, ki se vračajo v Gospodovo Cerkev, še enkrat zatrdim: Imamo vas radi; potrebujemo vas; potrebuje vas Gospod. Morda vas ne pričakamo z godbo na pihala, vendar molimo, da bodo vaša prizadevanja, da bi napredovali na poti zavez, ki vodi k Bogu Očetu in Jezusu Kristusu v celestialnem kraljestvu, spremljali nebeški blagoslovi.

Obstajajo jasni dokazi, da vera v Jezusa Kristusa v naših dneh narašča. V Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se je število spreobrnjencev in udeleževanje spreobrnjencev močno povečalo. V zadnjih šestintridesetih mesecih se je Cerkvi pridružilo skoraj devetsto tisoč spreobrnjencev. Ti spreobrnjenci predstavljajo približno pet odstotkov celotnega članstva Cerkve. Nove člane sprejemamo z odprtimi rokami in globoko hvaležnostjo za pot, ki ste jo izbrali.

Teh devetsto tisoč spreobrnjencev je v zadnjih šestintridesetih mesecih preseglo celotno članstvo Cerkve ob njeni sto deseti obletnici leta 1940, ko je bilo nekaj več kot osemsto šestdeset tisoč članov. To je bilo leto, ko smo se rodili starešina Jeffrey R. Holland, starešina Dieter F. Uchtdorf in jaz.

Ti čudoviti novi spreobrnjenci prihajajo z vseh koncev sveta. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je število spreobrnitev v Evropi, Afriki, Aziji, Tihem oceanu in Latinski Ameriki v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za več kot dvajset odstotkov. V Severni Ameriki smo bili priča sedemnajstodstotnemu povečanju. Gospodovo delo se še naprej prepričljivo nadaljuje. Te naraščajoče številke jasno pričujejo, da se evangelij vsepovsod dotika src in spreminja življenja.

V naših dneh se ti dragoceni spreobrnjenci ne zbirajo več na osrednji lokaciji. Zaradi vere in posvetitve članov Cerkve so po vsem svetu na voljo viri za podporo občestvom pri gradnji kapel in templjev. S potrebnimi duhovniškimi ključi in zagotovljenimi viri so odrešilne uredbe zdaj na voljo v večini delov sveta.

Ne glede na to, kje živimo, morajo sedanji člani toplo sprejeti na stotine tisoč novih članov, kakor smo mi v naši zgodnji zgodovini angleške in valižanske svete, kar sem opisal. Všeč mi je bil govor starešine Gerrita W. Gonga na tem zasedanju, v katerem nas je učil, da nihče ne bi smel čutiti osamljenosti, najsi čustvene najsi duhovne.

Naša sveta dolžnost je, da sprejmemo in toplo pozdravimo nove člane in člane, ki se vračajo. Ker Gospod pospešuje svoje delo, bi morali tiste, ki sprejmejo njegov evangelij, imeti radi, zanje skrbeti in jim služiti. Lahko pomagamo pri gradnji sionskega ljudstva, kjer smo »enega srca in enih misli in [prebivamo] v pravičnosti.« Da bi bili eno z Gospodom, moramo biti eno pred Gospodom. Vsi člani imajo ne glede na datum krsta odgovornost, da druge toplo sprejmejo.

Moj nasvet članom Cerkve je, naj objamemo te dragocene izvoljene ljudi, ki so sprejeli evangelij Jezusa Kristusa.

Predsednik Gordon B. Hinckley nas je učil, da novi spreobrnjenci potrebujejo »prijatelja, odgovornost in hranjenje z ‘dobro Božjo besedo’ (Moroni 6:4). Mi smo lahko med prijatelji, ki tem novim spreobrnjencem zagotavljajo, da pripadajo in niso samo gostje. Lahko jim pomagamo razumeti, da so učenci Jezusa Kristusa, ki lahko služijo drugim in sprejmejo poklice, v katerih služijo. Mladi spreobrnjenci bi morali razmisliti o služenju rednega misijona. Vsi bi si morali odločno prizadevati, da bi živeli krščansko življenje.

Veliko se jih Cerkvi pridruži, potem ko se močno žrtvujejo ter obupno potrebujejo ljubezen in podporo drugih svetih.

Tisti, ki ste novi ali se vračate k veri, se boste morda soočili z izzivi. Bodite potrpežljivi s sabo. Misijonarji so vas učili bistveni nauk ter pojasnili zaveze in uredbe kraljestva, ki so zapisane v svetih spisih in v priročniku Pridigajte moj evangelij.

To, da prejmemo uredbe in zaveze in živimo po zapovedih, je bistveno. Osredotočite se na zaveze, potrebne za povzdignjenje. Evangelij omogoča povzdignjenje, za kar je potrebno skleniti in spolnjevati svete zaveze z Bogom. Z izjemo krsta, potrditve in podelitve Melkizedekovega duhovništva za moške se zaveze, ki jih sklenemo, izvajajo v templju. Za mrtve se vsaka od teh odrešilnih uredb izvaja samo v templju. Zato bi si morali takoj zastaviti cilj, da se boste pripravili na tempelj.

Včasih boste čutili, da ne veste dovolj. Evangelijsko znanje je velik blagoslov, ki ga pridobivamo postopoma, sčasoma, ni pa odrešilna uredba. Evangelij ni preizkus znanja. Vendar je predsednik Russell M. Nelson obljubil: »Če boste vsak dan v duhu molitve preučevali Mormonovo knjigo, boste vsak dan sprejemali boljše odločitve. Ko boste premišljevali o tem, kar preučujete, se vam bodo odprla okna nebes in boste prejeli odgovore na vprašanja in vodstvo za življenje.«

Učni načrt za nedeljske sestanke vsako leto drugo za drugo vključuje Staro zavezo, Novo zavezo, Mormonovo knjigo ter Nauk in zaveze. Sčasoma boste postali bolj samozavestni, saj se bo vaše evangelijsko znanje poglabljalo. Redno preučevanje svetih spisov vas bo v življenju blagoslovilo in obogatilo, saj se boste še bolj spreobrnili k evangeliju Jezusa Kristusa.

Pri učenju čistega nauka Jezusa Kristusa gre za doživljenjsko prizadevanje, da bi nauk razumeli in živeli krščansko. Bistvene zaveze nudijo okvir, ki ga opisujemo kot pot zavez. Ta načela prepričljivo uči predsednik Nelson. Vsi člani, zlasti novi in tisti, ki se vračajo, bodo blagoslovljeni, če bodo njegova preroška sporočila o zavezah in poti zavez preučevali teh jih ponotranjili.

Če si boste postavili cilj, da boste vsako zavezo, potrebno za povzdignjenje, prejeli vredni, boste na poti, ki vodi v celestialno kraljestvo. Osredotočati bi se morali na tempelj in tempeljske uredbe. Večina zavez je na voljo vsakemu posamezniku. Ena zaveza – večna zakonska zveza – vključuje združevanje vaših prizadevanj z družabnikom. Naš cilj bi moral biti, da najdemo tega večnega družabnika.

Vendar ne obupajte, če večna poroka trenutno ni mogoča. Preroki učijo, da zvesti člani, ki spolnjujejo zapovedi, ne bodo prikrajšani za noben blagoslov. Kralj Benjamin, prerok iz Mormonove knjige, je to lepo povedal: »[Tisti], ki izpolnjujejo Božje zapovedi, /…/ so [v vsem] blagoslovljeni /…/; in če bodo zvest[i] do konca, /…/ lahko prebiva[jo] z Bogom v stanju neskončne sreče.«

Ugotovili boste, če še niste, da člani niso popolni. Razodeti nauk pojasni, da bomo na potovanju na zemlji delali napake. Živimo v nepopolnem in padlem svetu, ne v celestialnem svetu. To življenje je čas preverjanja, z nenehnimi priložnostmi, da se pokesamo in dokažemo.

Vsi čutimo, da nismo dovolj dobri, ko si prizadevamo, da bi postali podobni Jezusu Kristusu. Ko nam spodleti, nam njegova odkupna daritev omogoča, da se vsak dan pokesamo. Nefi, še en prerok iz Mormonove knjige, je rekel: »Zatorej si morate še naprej prizadevati s stanovitnostjo v Kristusu, s popolnoma svetlim upanjem in z ljubeznijo do Boga in do vseh ljudi. Če si boste zatorej še naprej prizadevali, ko se boste gostili s Kristusovo besedo, in vztrajali do konca, glejte, tako govori Oče: Imeli boste večno življenje.«

Ko premišljujemo o izzivih današnjega časa, se moramo spomniti, da je tudi Odrešenik med svojim zemeljskim delovanjem živel v nemirnih in nasilnih časih. Ni se osredotočal na politične izzive tistega časa; osredotočal se je na popolnost svetih.

V svetu, v katerem so nenehni nemiri, ni bilo nikoli lahko slediti Odrešeniku, njegovemu nauku in modrostim. Odrešeniku med zemeljskim potovanjem v nestanovitnem svetu ni bilo lahko, našim prvim voditeljem in članom ni bilo lahko in tudi nam ni lahko. Na srečo nam živi preroki nudijo vodstvo, ki ga še posebej potrebujemo za naš čas. Predsednik Dallin H. Oaks bo nadaljeval s to duhovno močno dediščino.

Pričujem, da je nauk Cerkve Jezusa Kristusa večen in pravi. Nedvomno in prepričljivo pričujem, da Jezus Kristus živi in da smo zaradi njegove odkupne daritve lahko eno s Kristusom. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.