Osrečila si svojo babico

Ko sem odraščala ob gluhih starših, sem se močno zavedala, da je moja družina drugačna. Ko sem bila majhna, na cerkvenih sestankih ali dejavnostih ni bilo nikogar, ki bi tolmačil za moje starše, zato se jih nismo pogosto udeleževali.

Vedno sem se počutila kot obstranka, ki je opazovala in si želela, kar imajo drugi v mojem oddelku – družino, ki skupaj moli in proučuje.

Vendar smo proti koncu mojega zadnjega letnika v srednji šoli postali bolj dejavni v Cerkvi. Starša sta se pečatila v templju v Mesi v Arizoni in z dvema od štirih sorojencev smo se pečatili k njima.

Pet let kasneje sem se pripravljala, da bom v templju prejela obdaritev in se poročila. Brat in njegova žena sta večer pred mojim tempeljskim pečatenjem šla v tempelj, da bi opravila namestniško delo za materine starše, v pripravi, da bosta naslednji dan pečatena. Moja mati je bila takrat spreobrnjenka skoraj dvajset let in je želela začeti delati na družinski zgodovini in tempeljskem delu.

Naslednji dan sta bila najina stara starša pečatena drug k drugemu, moj brat in njegova žena pa sta bila spet namestnika. To je bil moj poročni dan, da, vendar je imel zame poseben pomen. Stara starša, ki ju nisem nikoli spoznala, sta z menoj preživljala ta poseben dan.

Nekaj dni kasneje, ko sva z možem odpirala poročna darila, sva odprla zelo posebno darilo babičine sestrične. Bila je verna ženska in blizu moji babici. Darilo je bila slika moje babice na njen poročni dan. Na spremni kartici je pisalo: »Tvoja babica je tako zadovoljna s tabo in gleda nate od zgoraj.«

Sestrični se ni niti sanjalo, koliko mi pomeni njeno sporočilo. Prav tako ni vedela za tempeljsko delo, ki so ga nedavno opravili za mojo babico. V tistem trenutku sem v srcu vedela, da je babica z mano zadovoljna in srečna, da je naša družina stopila na pomembno pot družinske zgodovine in tempeljskega dela.

Zdaj smo bili večna družina, na poti zbiranja prednikov, ki jo je vodila moja mati, da je blagoslovila našo družino na drugi strani tančice.