»Lekcije, ki sem se jih naučila, ko sem prosila Kristusa, naj napiše mojo zgodbo«, Liahona, sep. 2025.
Ženske zavez
Lekcije, ki sem se jih naučila, ko sem prosila Kristusa, naj napiše mojo zgodbo
Vsi imamo različne izkušnje, toda če dopustimo, da v našem življenju zmaga Bog, bomo izpolnili namen svojega stvarjenja tako, kot si nikoli ne bi mogli predstavljati.
Caitlin Connolly: detajl slike Zaščitnik podnevi in ponoči, kopiranje prepovedano
Leta 2016 – sredi skoraj treh desetletij zakonske zveze, rojevanja, vzgoje in nege in ljubezni do najinih treh sinov, redne odvetniške službe, služenja v cerkvenih poklicih in skrbi za potrebe najine širše družine – sva bila z možem Dougom poklicana, da tri leta služiva kot misijonska voditelja v Arequipi v Peruju. Odšla sva tik po rojstvu najinega prvega vnuka.
Leta 2019 sva se vrnila domov k dvema novima vnukinjama. Najina najstarejša sinova sta se poročila, najmlajši pa je bil zaljubljen in tik pred poroko. Vrnila sem se k opravljanju odvetniškega poklica in moja najljubša poklica sta bila poklica mame in babice.
In nato sem prejela poklic, da služim kot generalna predsednica Osnovne. Prijetna pripoved, ki sem jo spisala zase, je bila, da bom preživljala čas z družino, še desetletje opravljala odvetniško prakso, da bi si zagotovila finančno varnost, in služila v oddelku ali v templju.
Kaj če bi obtičala pri tej prijetni pripovedi?
Uživala bi v preživljanju več časa s svojimi vnuki in zagotovila bi si določeno mero finančne varnosti. Obenem bi spustila iz rok izkušnjo, ki mi je omogočila, da preizkusim meje svojih zmogljivosti, se poglobim vase in utrdim vero. Ali je to zahtevalo trud? Da. Ali je bil poplačan? Seveda!
Pričujem, da nas bo Odrešenik, ker »povsem pozna naše zmožnosti, /…/ peljal na kraje, kjer si sebe nismo nikdar predstavljali.« Prepričana sem, da vas bo peljal na kraje, kjer si sebe niste nikdar predstavljali, in s služenjem boste preizkusili meje svojih duševnih zmogljivosti. Naj vas Bog vodi, da boste hodili ob nekom, ki vas potrebuje.
Morda boste odrasle učili brati. Ali pa morda služili priseljencem. Morda boste v skupnosti vodili skupino, ki bo vzdrževala parke in skrbela, da bodo varni za družine. Če bomo dopustili, da zmaga Bog, nas bo popeljal tja, kjer nas potrebuje in na kraje, kakršnih si nismo nikoli predstavljali.
Predsednik Nelson je rekel, da »prejm[emo] več vere, tako da naredi[mo] nekaj, kar zahteva več vere.«
Vem, da je to res. Vero v Jezusa Kristusa sem poglobila, ker sem dopustila, da v mojem življenju zmaga Bog, ker sem mu dopustila, da napiše mojo zgodbo.
Kako boste vi dopustili, da zmaga Gospod?
Kako je to videti za mladega človeka, ki se želi izobraziti in se želi poročiti in imeti družino? Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je pojasnil, da se ni treba odločati med družino, izobraževanjem in kariero. Rekel je: »Odločiti se moramo za pravi čas in si pri tem prizadevati za Gospodov navdih in nauke njegovih služabnikov.«
Pri naslavljanju te teme želim biti rahločutna do tistih, ki si iskreno in neomajno želijo, da bi se poročili in imeli otroke v tem življenju in ki so samski. Zavedam se, da so mnogi zaradi smrti ali ločitve v starševski vlogi sami. Poznam nešteto poročenih parov, ki si želijo otrok in trpijo zaradi neplodnosti in spontanega splava. Vem, da trpite. Želite, da bi bila življenjska časovnica drugačna. To ni pripoved, ki ste jo napisali zase. Srce me boli za vas.
Zgodba vsakega je drugačna
Pridobivala sem izobrazbo, tako dodiplomsko kot pravno diplomo. Poročila sem se sredi študija prava. Prvega sina sem imela leto po tem, ko sem opravila odvetniški izpit. Imela sem otroke in z možem sva jim izkazovala ljubezen in sva zanje skrbela, ko sva oba delala. Urnik je bil natrpan, včasih hektičen; bila sva na robu zmogljivosti in včasih utrujena. Podpirala sem ga in on je podpiral mene. Družina je bila in je še vedno najina glavna prioriteta. Z možem sva iskala navdih v teh odločitvah in v izbiri pravega trenutka. Čutila sva navdih, naj delava tako. Skušala sva dopustiti, da zmaga Bog.
S finančnega in strokovnega vidika bi bilo smiselno odložiti rojstvo otrok, dokler se jaz v svoji karieri ne bi uveljavila. A ko dopustimo Gospodu, da napiše naše zgodbe, včasih delamo to, kar se svetu ne zdi smiselno. Usklajevala sem nosečnost, rojstvo dojenčkov, skrb za otroke, skupno vožnjo z drugimi, malo športno ligo, cerkvene odgovornosti, podporo zakoncu in poklicna prizadevanja. Šlo je za radostno usklajevanje, ki ga ne bi spremenila. V svoji poti sva bila samozavestna, saj sva dopustila, da je zmagal Bog.
Prosim, ne razumite me napak. Ne predlagam, da bi vsi posnemali mojo pot. Naše zgodbe niso enake. O svoji govorim, ker jo poznam. Vendar pa nam je skupna naša motivacija: dopustiti, naj zmaga Bog.
To, da sem mama, je moja najvišja prioriteta. To je moja največja radost. Bog je blagoslovil naša prva starša in jima zapovedal: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo.« (1 Mojzes 1:28) Prva zapoved, dana Adamu in Evi, »se je nanašala na njuno zmožnost, da kot mož in žena postaneta starša«.
Poglavitno sem naravnana v materinstvo. Ta naravnanost ni bila v nasprotju z mojim marljivim prizadevanjem za izobrazbo. Zapovedano nam je, naj iščemo znanje – nekaj od tega prejmemo, ko si pridobimo izobrazbo. Izhaja tudi iz starševstva, kjer se naučimo postati podobni Bogu, ko razvijamo ljubezen, sočutje in potrpežljivost.
Ko dopustimo, da zmaga Bog, ga med drugim povabimo, naj bo vključen v časovno usklajenost naših odločitev.
Večno sem hvaležna, da sva z možem prejela Gospodov navdih in navodila prerokov o pravem času, da v družino sprejmeva otroke, ko sva jih. O, tako hvaležna sem, da sem se odzvala na navdih in nisem dovolila, da bi me posvetni vplivi, prikladnost, čast ali denar ovirali pri odločitvi, da izpolnim svoj božanski potencial v rojevanju in vzgoji otrok.
Caitlin Connolly: Ženske z otroki in brez otrok, razmnoževanje prepovedano
Mera našega stvarjenja
Če moški in ženske ne bodo več imeli in vzgajali otrok, se bo ta zemeljska izkušnja končala. Zato je ključnega pomena, da svete odgovornosti starševstva niti ne zanemarjamo niti ne zavračamo.
Obilo družboslovnih podatkov kaže na odločilen, negativen vpliv na narode in civilizacije, ki prenehajo imeti otroke. V številnih delih sveta je povprečno število živorojenih otrok na žensko manjše od dveh. To pomeni, da ne obnavljamo števila prebivalstva.
Kot voditelji Cerkve smo zaskrbljeni zaradi nedavnih trendov glede zakonske zveze in rojstev. V Združenih državah Amerike smo bili v zadnjih 30 letih priča padcu števila državljanov, ki so bili kdaj poročeni, za osem do devet odstotnih točk. Te številke »predstavljajo svetovni problem«. Ko se ljudje ne poročajo, se rodi manj otrok.
Združene države Amerike so nedavno prestopile »prag, kjer je med odraslimi, starimi od 18 do 55 let, zdaj večji delež samskih odraslih brez otrok kot poročenih odraslih z otroki«.
Otroci so ključnega pomena za ohranjanje civilizacije. Bistveni so za veličastni načrt sreče. Zapoved, naj se množimo in napolnimo Zemljo, »še vedno velja«.
Caitlin Connolly: detajl slike Mi z njimi in oni z nami, razmnoževanje prepovedano
Dovolite Gospodu, da napiše vašo zgodbo
Vem, da si veliko src iskreno želi, da bi se poročili in vzgajali otroke. Vendar so mnogi samski ali trpijo zaradi neplodnosti. Moja najljubša prijateljica, ki se ni nikoli poročila in ni imela svojih otrok, je vzljubila in skrbela za moje otroke. To ni nadomestilo za njene otroke. To je dokaz, da je še vedno naravnana na materinstvo.
Moj sin in snaha sta se spopadala z izzivom ponavljajočih se spontanih splavov. Imata pravično željo. Prizadevata si, da bi v njunem življenju zmagal Bog. Pomnite, ko prosimo v veri, da bi dopustili Jezusu Kristusu, naj bo začetnik in dopolnitelj naše zgodbe, moramo biti pripravljeni, da bomo odigrali neprijetno pripoved v upanju, da bo, čeprav boleča, navsezadnje veličastnejša in celestialnejša, kot si lahko predstavljamo.
Med mojimi dragimi prijatelji je par brez otrok, ki se je poročil kasneje v življenju in trpel zaradi neplodnosti. V veri sta vprašala, ali naj posvojita otroke. Začutila sta navdih, naj namesto dojenčka posvojita štiri sestre – stare od pet do sedemnajst let. Nedvomno, zagotovo to ni pripoved, ki sta jo napisala zase. Toda o, kako veličastno zgodbo je Bog spisal z njima.
Ne glede na osebne okoliščine smo vsi del Božje družine, člani zemeljske družine in se pripravljamo, da bomo večni starši. Med blagoslovi povzdignjenja, ki so nam omogočeni zaradi Odrešenika Jezusa Kristusa, je tudi potomstvo. Če se torej pečatimo in imamo otroke v tem ali naslednjem življenju, je naš cilj povzdignjenje – ki ga lahko prejmemo, če sklenemo in spolnjujemo zaveze. Ko vstopimo v zavezni odnos z Bogom, smo vertikalno vezani nanj in nikoli nismo sami. Blagoslovi nas z »dodatno mero [Božje] ljubezni in milosti«.
Kot ljudstvo zaveze načrtujemo in se pripravljamo, da bomo sklenili zakonsko zvezo in imeli otroke in zanje skrbeli. Kako svet, posvečen poklic! Ljubimo in vodimo ter služimo in vzgajamo, da pokažemo svojo ljubezen do Boga in njegovih otrok – ker želimo, da v našem življenju zmaga Bog.
To je veličasten čas za življenje in sklepanje zavez v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Razumevanje naše vloge, namena in odgovornosti v načrtu sreče nas plemeniti, pomirja in radosti. Ker vem, da imamo živega preroka, ki nas pripravlja na to, kar je pred nami, mi to sredi negotovosti prinaša mir in celo optimizem. Moj zavezni odnos z Bogom mi vliva zaupanje. Moje zavezno zaupanje je v Jezusu Kristusu.
Pričujem, da živi, da se njegova ljubezen do nas kaže v njegovi pripravljenosti, da je daroval svoje življenje in odkupno daritev za vsakega od nas.