Rada bi bila kakor ti

Ilustriral David Malan.

Po dolgem, napornem dnevu, polnem težav, ki izhajajo iz skrbi za tri majhne otroke, sem se želela le oprhati in iti spat.

Zajela sem sapo in se odpravila v sobo, da bi se sprostila. Takrat je vstopila najina petletna hči in me opomnila, da je na vrsti za mesečni osebni razgovor, ki sva jih z možem začela z njo in najinim triletnim sinom. Postavljala sva jima vprašanja o njunih najljubših stvareh in kaj jima je bilo všeč v vrtcu ali cerkvi. Nato sva ju spomnila, da sta Božja otroka in da ju imava rada.

Uživala sem v teh pogovorih, vendar se nisem počutila telesno ali psihično sposobna. Bila sem na tem, da hčerki povem, da bomo pogovor imeli naslednji večer, vendar sem spoznala, kako pomembni so zanjo naši pogovori.

»Prav,« sem utrujeno rekla, »pojdiva po očka.«

Vsi trije smo se usedli na posteljo in začeli klepetati. Ko je mož za trenutek odšel iz sobe, sem hčerko vprašala: »Kaj si želiš biti, ko odrasteš?«

Nisem bil pripravljen na njen odgovor: »Kot ti.«

V očeh so se mi nabrale solze in prevzela so me čustva. Ganilo me je, kako me vidi hči, vendar sem čutila neizmerno tesnobo, ki je izvirala iz strahu pred nezadostnostjo. Pomislila sem na vse razloge, zakaj nisem bila idealen vzor svojim otrokom, in se dobro zavedala svojih pomanjkljivosti.

Kasneje tistega večera, ko sem molila, sem goreče prosila nebeškega Očeta, naj mi pomaga, da bom postala boljši vzor hčerki in bolj vredna njenega občudovanja. Nenadoma me je preplavil neizmeren val tolažbe, upanja in ljubezni. Zavedla sem se, kako hvaležna sta mi bila Oče v nebesih in Odrešenik preprosto zato, ker sem bila mama, ki si prizadeva biti boljša. Priznala sta moja prizadevanja in bila sta ob meni, da bi mi pomagala postati mati in hči, kakršno sta videla v meni.

Z vsem srcem vem, da nas Bog pozna in ljubi in da »zaradi mogočne moči Odrešenikove odkupne daritve« lahko postanemo to, kar upamo, da bomo postali.