»Blagoslovljeni z duhovniškim polnomočjem in močjo«, Liahona, sep. 2025.
Blagoslovljeni z duhovniškim polnomočjem in močjo
Člani Cerkve z Božjo močjo drugim služijo in jih blagoslavljajo v Cerkvi, doma in po svetu.
Svetu pričujemo, da je sveto Božje duhovništvo bistveno za opravljanje njegovega dela odrešitve in povzdignjenja, da je zato na zemlji obnovil duhovništvo in da ga uporablja Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.
Neobhodnost duhovniškega polnomočja in moči
Jezus Kristus je na čelu Cerkve. Cerkev je orodje, ki ga je ustvaril, da bi dovršil bistveno delo odkupitve človeštva v tem poslednjem evangelijskem razdobju, prav kakor v razdobju, ko je živel na zemlji. Preko Cerkve lahko:
-
razglaša svoj evangelij po vsem svetu;
-
ponudi krst in vse druge zaveze – in sicer pot zavez v svoje celestialno kraljestvo;
-
združuje družine za večnost;
-
ponudi darove odrešitve celo tistim, ki so umrli brez njih;
Cerkev lahko doseže te veličastne namene in se pripravi na Odrešenikovo vrnitev le s stalnim Božjim vodstvom, polnomočjem in močjo. Cerkev je »prava in živa cerkev« (Nauk in zaveze 1:30), ker ji Kristus naklanja svoje vodstvo in moč preko svojega duhovništva, svetega duhovništva po redu Božjega Sina (Nauk in zaveze 107:3).
A brez svetega duhovništva bi bila Cerkev v bistvu posvetna organizacija, ki bi delala dobro v svetu, vendar brez moči, da bi dosegla končni namen, to je pripraviti Božje sinove in hčere na radost večnega življenja v njegovi navzočnosti. S tem duhovništvom in ključi za vodenje dela tega duhovništva v Cerkvi vladata tako polnomočje kot red.
»V Cerkvi se vse duhovniško polnomočje izvaja pod vodstvom tistih, ki imajo duhovniške ključe.
Vredni moški člani Cerkve prejmejo duhovniško polnomočje z duhovniško podelitvijo in posvetitvijo v duhovniške službe.« Vsi člani Cerkve lahko izvajajo poverjeno polnomočje, ko se jih oddeli ali zadolži, da sodelujejo pri izvajanju Gospodovega dela.«
Z duhovniškimi ključi bodo vedno prevladale Gospodove prioritete. Nihče ne more uveljavljati svojega programa, ki ni v skladu z Gospodovimi navodili. Nihče ne more uspeti s kvaziduhovništvom, tako da si prizadeva za lastno korist in svoje privržence.
Duhovništvo igra ključno vlogo tudi v domu članov Cerkve. Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je učil: »Načelo, da se duhovniško polnomočje lahko izvaja le pod vodstvom nekoga, ki ima ključe za to službo, je v Cerkvi temeljno, vendar se ne nanaša na družino.« Očetje predsedujejo in uporabljajo duhovništvo v svoji družini – svetujejo, organizirajo družinske sestanke, družinskim članom ali drugim podelijo duhovniške blagoslove ali blagoslove za zdravje in tako naprej – brez navodil oziroma odobritve nekoga, ki ima duhovniške ključe.
Če je oče odsoten in družino vodi mati, veljajo ista načela. Predseduje v svojem domu in je odločilna pri tem, da s svojo obdaritvijo in pečatenjem v templju prinese duhovniško moč in blagoslove svoji družini.
Obnova duhovništva v današnjih dneh
15. maj 1829
Obnova duhovniškega polnomočja v tem zadnjem razdobju je napredovala urejeno, korak za korakom. Ko je bil leta 1829 preveden temeljni sveti spis našega razdobja, Mormonova knjiga, je Gospod začel vzpostavljati svoj duhovniški sistem. V odgovor na v duhu molitve zastavljeno vprašanje Josepha Smitha in Oliverja Cowderyja se je prikazal vstali Janez Krstnik in jima podelil Aronovo duhovništvo, duhovništvo, ki »ima ključe za delovanje angelov in evangelija kesanja ter krsta s potopitvijo za odpuščanje grehov« (Nauk in zaveze 13:1). S tem polnomočjem sta Joseph in Oliver krstila drug drugega in pozneje druge, ko je bila Cerkev uradno organizirana.
Kmalu po 15. maju 1829
Nedolgo zatem, ko se je prikazal Janez Krstnik, so se prikazali starodavni apostoli Peter, Jakob in Janez in podelili višje oziroma Melkizedekovo duhovništvo, tudi »ključe mojega kraljestva in evangelijskega razdobja za /…/ polnost časov« (Nauk in zaveze 27:13, gl. tudi 128:20).
3. april 1836
Dodatno potrebno duhovniško polnomočje je bilo podeljeno zatem, ko so se v kirtlandskem templju Josephu in Oliverju prikazali trije starodavni preroki, Mojzes, Elias in Elija, in jima predali ključe zbiranja Izraela in dela, ki pripada Gospodovim templjem (gl. Nauk in zaveze 110:11–16).
Poletje 1829–april 1835
Razodetja, ki so zdaj kanonizirana v Nauku in zavezah, so preroku Josephu Smithu dala navodila glede posvetitve mož v službe višjega (Melkizedekovega) in pripravljalnega (Aronovega) duhovništva; imenovanje duhovniških uradnikov, denimo škofov; in organiziranje duhovniških zborov in svetov.
1835–1973
Duhovniško organizacijo in delovanje v Cerkvi še naprej usmerja preroško vodstvo. Zbori sedemdeseterih so bili denimo ustanovljeni v kirtlandskem obdobju, da bi pomagali zboru dvanajsterih. Po velikem preseljevanju na zahod in razkropitvi članov Cerkve po širših geografskih področjih so bili ti zbori zadolženi za delovanje v cerkvenih kolih.
1973–danes
Pod vodstvom predsednikov Spencerja W. Kimballa (1895–1985), Ezra Tafta Bensona (1899–1994) in Gordona B. Hinckleya (1910–2008) so sedemdeseteri in njihovi zbori začeli delovati neposredno pod zborom dvanajsterih na splošni cerkveni ravni in v cerkvenih področjih. Zbori na kolski ravni so bili nato ukinjeni. Danes dvanajst zborov generalnih voditeljev in področnih sedemdeseterih pomaga apostolom pri »gradnji cerkve in upravljanju vseh zadev tega v vseh narodih« (Nauk in zaveze 107:34). S širitvijo Cerkve se lahko ustanovijo dodatni zbori sedemdeseterih.
Starešina Christofferson februarja 2022 v Gambiji v zahodni Afriki pozdravi brata Sampsona in Daniela Amaka.
Duhovništvo: moč za blagoslavljanje
Z eno besedo, namen duhovniškega polnomočja in moči, ki ju je Jezus Kristus obnovil, je blagoslavljanje. Člani Cerkve z Božjo moč drugim služijo in jih blagoslavljajo v Cerkvi, doma in po svetu. Člani se pridružijo Odrešeniku pri opravljanju njegovega dela odrešitve in povzdignjenja in uporabijo božanske darove in moč, ki zdaleč presegajo njihovo, da pomagajo Božjemu kraljestvu rasti, da napolni zemljo (gl. Nauk in zaveze 65:2, 5–6).
Gospod je pojasnil, da »to višje [Melkizedekovo] duhovništvo izvaja evangelij in ima ključ do skrivnosti kraljestva, in sicer ključ do spoznanja o Bogu.
Zato se v uredbah le-tega razodeva moč božanskosti.
In brez uredb le-tega in duhovniškega polnomočja se moč božanskosti ljudem v mesu ne razodeva.« (Nauk in zaveze 84:19–21)
Uredbe so seveda duhovniški obredi oziroma zakramenti, s katerimi z Bogom sklenemo zaveze, kar začnemo s krstom in nadaljujemo z zavezami, ki jih prejmemo v Gospodovi hiši. S spolnjevanjem teh zavez se s Kristusovo odkupno milostjo spremenimo iz »naravnih« moških in žensk v svete (gl. Mozija 3:19) in postanemo tako upravičeni kot posvečeni – brez krivde in brezmadežni – pred Bogom (gl. Nauk in zaveze 20:29–31, 3 Nefi 27:16–20).
Ta navedek Prvega predsedstva in sveta dvanajstih apostolov iz »Obnove polnosti evangelija Jezusa Kristusa: razglas svetu ob dvestoletnici« izraža ustrezen povzetek:
»Izjavljamo, da je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki je bila ustanovljena 6. aprila 1830, obnovljena novozavezna Kristusova Cerkev. Ta Cerkev je zasidrana v popolnem življenju svojega glavnega vogalnega kamna, Jezusa Kristusa, in v njegovi neskončni odkupni daritvi ter dobesednem vstajenju. Jezus Kristus je ponovno poklical apostole in jim dal duhovniško polnomočje. Vse nas kliče, naj pridemo k njemu in v njegovo Cerkev, prejmemo Svetega Duha, odrešilne uredbe in dosežemo trajno radost.«