Radost na zavezni poti učenca

Nekega dne leta 2023, ko je bila Ujanga Altansukh v službi v severnomongolskem mestu Darkhan, je v delovni prostor vstopil predsednik mongolskega misijona. Po njenih besedah:

»Zagledala sem ga in pomislila, kako njegovo obličje izžareva svetlo luč. Bil je zelo prijazen in zabaven do ljudi okoli sebe in občutila sem toplino. Preden je odšel, sem mu postavila nekaj vprašanj. Nekaj dni kasneje je spet prišel na moje delovno mesto in me vprašal, ali bi šla v njegovo cerkev. Pomislila sem, da bi mi to morda pomagalo. Skrbela me je prihodnost mojih otrok, saj se je zdelo, da v družbi vladata stres in tema. Želela sem, da bi bili moji otroci kakor ta mož z lučjo na obličju, ki širi radost drugim okrog sebe.

Nekega dne so nas misijonarji učili zakon desetine. Moji otroci so navdušeno rekli: ‘Mami, plačati moramo desetino.’ V tistem trenutku sem lahko videla vero svojih otrok. Preden sem se pridružila Cerkvi, sem si ogledala generalno konferenco in poslušala predsednika Russella M. Nelsona, ko je govoril. Oznanil je nove templje po vsem svetu in dejal, da bodo nov tempelj zgradili v Ulan Batorju v Mongoliji. Radostila sem se in točila solze, čeprav nisem razumela zakaj. Zaradi te radosti sem vedela, da moja vera in pričevanje rasteta.«

Ujanga je, kakor milijoni drugih, del velikega zbiranja Izraela v pripravi na drugi prihod Jezusa Kristusa. Začela je stopati po poti zavez in postala Kristusova učenka. Kaj pomeni biti učenec Jezusa Kristusa? Cenim japonsko besedo za učenca – deshi – de pomeni mlajši brat in shi pomeni otrok.

Jezus Kristus je dejal: »Na začetku sem bil pri Očetu in jaz sem Prvorojeni.« Zaradi tega, kdo je in kar je naredil, ga častimo, spoštujemo, slavimo in mu sledimo. Kristus nas je odkupil in za večno smo hvaležni za njegovo neskončno, odkupno žrtvovanje.

Imamo nebeškega Očeta, ki nas ljubi kot svoje otroke. Njegova ljubezen do nas je popolna. Jezus Kristus in njegovo poslanstvo ponazarjata Božjo ljubezen do nas. Janez je napisal: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«

Ko poskušamo razumeti, česar ne vemo, se morda včasih zanesemo na znane zemeljske izkušnje ali na to, kar vemo. Nekoliko se o Bogu Očetu denimo lahko naučimo zaradi lastnega starševstva in odnosov v zemeljski družini. Vendar bi morali biti pozorni, da s to primerjavo ne gremo predaleč, ko skušamo razumeti nebeškega Očeta. Značajske lastnosti Boga Očeta presegajo vse ne ravno popolne značajske lastnosti padlega človeka. Bog Oče je popoln Oče, popolnoma ljubeč, prijazen, potrpežljiv in razumevajoč in popolnoma veličasten. Popolnoma mu lahko zaupamo. Kristusova ljubezen odraža ljubezen Boga Očeta in predstavlja to ljubezen.

Jezus Kristus je tako vzor kot sredstvo. V Kristusu lahko bolje razumemo popolne lastnosti Očeta in njegovega načrta. Zaradi Kristusa prejmemo moč, da premagamo nagnjenja naravnih moških in žensk, zato da bomo lahko postali bolj podobni Očetu.

Jezus Kristus je prav kakor naš nebeški Oče popolnoma milosten in pravičen. Ti božanski lastnosti pravičnosti in milosti si nista v navzkrižju. Dopolnjujeta se. Tako pravičnost kot milost ponazarjata popolno ljubezen Boga do svojih otrok. Bogu Očetu in Jezusu Kristusu lahko zaupamo, ker sta pravična in poštena do vseh nas.

Bog Oče in njegov Sin Jezus Kristus sta popolnoma usklajena v namenu in ljubezni. Ker nas Bog in Jezus Kristus ljubita, dobimo priložnost in privilegij, da kot zvesti učenci z njima sklenemo zaveze. Zaradi tega dobi naš odnos s Kristusom širši pomen: »In sedaj, zaradi zaveze, ki ste jo sklenili, se boste imenovali Kristusovi otroci, njegovi sinovi in njegove hčere; kajti glejte, ta dan vam je dal duhovno življenje; saj pravite, da ste se v srcu spremenili po veri v njegovo ime; zato ste se rodili v njem in postali njegovi sinovi in hčere.«

Ko kot učenci sklenemo in spolnjujemo svete zaveze, smo blagoslovljeni z duhovno močjo. S Kristusom in Bogom Očetom naš veže poseben odnos in njuno ljubezen in radost lahko izkusimo do mere, prihranjene za tiste, ki so sklenili zaveze in jih spolnjevali. Naša sposobnost, da v celoti občutimo Božjo ljubezen ali vztrajamo v njegovi ljubezni, je odvisna od naših pravičnih želja in dejanj.

V 9. verzu 15. poglavja Janeza beremo: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil.« Nato nas prosi: »Ostanite v moji ljubezni!«

V naslednjem verzu nam poda, kako naj vztrajamo v njegovi ljubezni: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.«

V 11. verzu nato vidimo namen spolnjevanja zapovedi: »To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.«

S pravo zavezno potjo učenca lahko bolje dojamemo Božjo naravo in radost, glede katere želi, da bi jo izkusili vsi njegovi otroci. Prav tako lahko začnemo dojemati nekatera načela, ki se sprva morda zdijo nejasna. Na primer, kako ima Bog lahko polnost radosti, ko pa nekateri njegovi otroci tako zelo trpijo? Odgovor je v popolni Božji perspektivi in v njegovem popolnem načrtu. Vidi nas od začetka do naše veličastne potencialne prihodnosti. Preko svojega Sina Jezusa Kristusa je vsem nam, svojim otrokom, pripravil pot, da premagamo bolečine, trpljenje, grehe, krivdo in osamljenost našega zemeljskega življenja. Bog nam je priskrbel pot in možnost odločanja.

Ta pojem bomo bolje razumeli s pomočjo zgledov tistih, ki so izkusili radost na poti učenca. Morda ste slišali besedno zvezo, da smo srečni le toliko kot naš najbolj nesrečen otrok. Videl sem, da ni treba, da je tako. Moja štiriindevetdesetletna mama ima več kot dvesto živih potomcev. V vsakem trenutku bo vsaj eden od dvestotih nesrečen. Če bi bila ta trditev resnična, bi bila moja mama v trajnem stanju nesreče, kar pa ni. Tisti, ki jo poznajo, vedo, kako radostna je.

Zdaj bi vam rad povedal še eno izkušnjo. Januarja 2019 sva bila z ženo Debbie povabljena v pisarno predsednika Nelsona. Stol je pomaknil bližje k nama, tako da smo sedeli skoraj s kolenom ob kolenu. Ko nama je predsednik Nelson ponudil najin trenutni poklic, se je obrnil k Debbie in se osredotočil nanjo. Bil je prijazen, ljubeč, blag in poln radosti kot popoln oče ali dedek. Prijel je Debbiejino roko in jo potrepljal ter ji zagotovil, da bo vse v redu in da bo naša družina blagoslovljena. V tistem trenutku se nama je zdelo, da sva zanj najpomembnejša človeka in da ima za naju ves čas na svetu. To petkovo popoldne sva iz njegove pisarne odšla z občutkom miru, ljubezni in radosti.

V ponedeljek sva videla novice. Tisti dan, ki ga je predsednik Nelson preživel z nama, je ena od njegovih hčera umrla za rakom. Presunilo naju je. Srce nama je prežela ganjenost in žalovala sva zanj in njegovo družino. Srce nama je prežela tudi hvaležnost za njegovo krščansko pozornost do naju, medtem ko je žaloval za svojo hčerko, ki je trpela.

Ko sva premišljevala o tej izkušnji, sva se vprašala: »Kako je bil lahko tako prijazen, ljubeč in celo radosten v tako težkem času?« Odgovor je, ker ve. Ve, da je Kristus zmagal. Ve, da bo spet s hčerko in bo z njo preživel večnost. Ko se z Odrešenikom zavežemo tako, da sklenemo in spolnjujemo zaveze, in ko smo na poti Kristusovega učenca, smo deležni radosti in večnega vidika.

Predsednik Nelson je učil: »Prav kakor Odrešenik ponuja mir, ki ‘presega vsak um’ [Filipljanom 4:7], ponuja tudi intenzivnost, globino in širino radosti, ki presega človeško logiko ali razumevanje umrljivega človeka. Na primer, ne zdi se možno, da bi čutili radost, če vaš otrok trpi zaradi neozdravljive bolezni ali ko izgubite službo ali ko vas zakonec prevara. Prav to radost pa ponuja Odrešenik.«

Ko sklepamo in spolnjujemo zaveze, se bomo naravno obrnili navzven in želeli pomagati drugim, da bi občutili toliko radosti in ljubezni, kot ju mi čutimo v svojih zaveznih odnosih. Lahko sodelujemo pri največjem cilju danes na zemlji – zbiranju Izraela. Božje otroke lahko pripeljemo h Kristusu. Prerok Jakob je učil: »In blagor vam; kajti ker ste bili marljivi, ko ste delali z menoj v mojem vinogradu, in ste izpolnjevali moje zapovedi in ste mi spet prinesli naravni sad, /…/ se boste radostili z menoj zaradi sadu mojega vinograda.«

Ko se zavežemo, da bomo delovali kot učenci zaveze, se naš odnos z Očetom in Sinom obogati, naša radost se okrepi in naš večni vidik razširi. Nato smo obdarjeni z močjo in lahko občutimo radost v meri, ki je prihranjena za prave Božje učence zaveze. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.