Prav pred našimi očmi
Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni raste v številu članov in družin, misijonov in misijonarjev, zgradb za bogoslužje in templjev.
Bratje in sestre, tako hvaležen sem, da sem z vami. Imamo vas radi, za vas smo hvaležni in čutimo, da smo zaradi vaših molitev blagoslovljeni.
Predsednik Russell M. Nelson je na zadnji konferenci dejal: »Ali vidite, kaj se dogaja prav pred našimi očmi? Molim, da ne bomo spregledali veličastnosti tega trenutka! Gospod resnično pospešuje svoje delo.«
Pospešuje svoje delo. »Pospeševanje« je pomembna beseda. Nakazuje na hitro ukrepanje, stopnjevanje in celo nujnost. Pospeševanje se dogaja v rasti Cerkve in Kristusovega načrta. In vsi smo del tega.
Prerok Joseph Smith je aprila leta 1834 v Kirtlandu v Ohiu vse, ki so imeli duhovništvo, zbral v majhni šolski zgradbi, veliki približno 4,3 kvadratna metra. V to konferenčno središče bi lahko spravili na desetine takih šol in še bi ostal prostor. Joseph Smith je rekel: »Nocoj tukaj vidite le peščico duhovništva, a ta Cerkev bo pokrivala Severno in Južno Ameriko – pokrivala bo svet.«
Ta prerokba se uresničuje »prav pred našimi očmi«. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni raste v številu članov in družin, misijonov in misijonarjev, zgradb za bogoslužje in templjev ter vpisanih v seminarje, inštitute in univerze po vsem svetu.
Hvaležni smo, da smo na zemlji, ko je Cerkev vse bolj številčna in ima vse večji vpliv, še pomembneje pa je, da ima vse večji vpliv v srcih in življenjih svojih članov. Znani smo kot učenci Jezusa Kristusa. Pričujemo o njem, o njegovi Cerkvi, o njegovih poteh in o njegovi poti zavez. Smo njegovo ljudstvo in on je naš Odrešenik.
Osupel sem nad tem, kar predsednik Nelson imenuje »veličastnost tega trenutka«, in sem Gospodu globoko hvaležen za njegovo delo. Spodbujam nas, da smo pokončni kot njegovi učenci ter očividci izpolnitve tako starodavnih kot sodobnih prerokb.
Obstajajo črnogledneži, ki vzklikajo »Glej, tukaj!« in »Glej, tam!«, prav kakor so to počeli v času preroka Josepha Smitha. Vendar so in bodo le opombe pod črto v tem plemenitem delu. Spomnite se besed preroka Josepha Smitha: »Nobena neposvečena roka ne more ustaviti tega dela; preganjanja lahko besnijo, /…/ toda Božja resnica se bo pogumno, plemenito in neodvisno nadaljevala, dokler ne bo prišla na vsako celino, v vsak podnebni pas, dokler ne bo prečesala vsake dežele in odzvanjala v vsakem ušesu, dokler Božji nameni ne bodo izpolnjeni in bo veliki Jehova rekel, da je delo opravljeno.«
Letos sem pri svojih zadolžitvah iz prve vrste gledal, kako Gospod pospešuje svoje delo. Cerkev gradi templje tako hitro, kot še nikdar doslej, in tako daje več članom priložnost, da častijo v Gospodovi hiši. Drugič, misijonarsko delo zbira rekordno število ljudi v čredo dobrega Pastirja Jezusa Kristusa. In tretjič, cerkveno izobraževanje v številnih oblikah je doseglo nov rekord v poučevanju tistih, ki »išč[ejo] tega Jezusa«.
Danes ima Cerkev 367 templjev v različnih fazah načrtovanja, gradnje in delovanja. In s kakšnim namenom? Na vsakem templju je oznanjen odgovor: »Svetost Gospodu.« Tempelj odpira pot do najvišjih blagoslovov, ki jih ima Oče v nebesih za vsakega od nas. Bratje in sestre, svojo svetost pospešujemo, ko živimo vredni templja, ko častimo v Gospodovi hiši in ko z Bogom sklenemo zaveze zase in v imenu svojih prednikov na drugi strani tančice.
Predsednik Nelson je rekel: »Nasprotnikovi napadi so skokovito vse bolj siloviti in raznoliki. Še nikoli nismo bolj potrebovali tega, da smo redno v templju. Rotim vas, da v duhu molitve precenite, kako preživljate svoj čas.« V Gospodovi hiši lahko občutimo njegovo posvečeno navzočnost in nadsvetni mir.
Lani sem imel privilegij, da sem predsedoval na posvetitvi mendoškega templja v Argentini. V sporočilu sem se skliceval na prerokbo starešine Melvina J. Ballarda iz leta 1926, da bo Gospodovo delo v Južni Ameriki nekaj časa raslo počasi, »prav kakor iz želoda počasi raste hrast. Ne bo pognalo v enem dnevu«, a na tisoče se jih bo pridružilo Cerkvi in države Južne Amerike bodo postale »moč Cerkve«. Izpolnitev te prerokbe sem videl prav pred svojimi očmi.
Mendoza, nekoč majhen želod, je postala mogočen hrast. Ta rast se vedno znova dogaja na celinah in morskih otokih.
Vidimo, kako Gospod pospešuje svoje delo v misijonih. Leta 2024 je 80.000 misijonarjev služilo v 450 misijonih. Od tega je šestintrideset novih misijonov. Lani je misijonarsko delo v Cerkev pripeljalo več kot 308.000 novih članov. Pri duhu zbiranja gre bolj kot za številke za duše, ki so privedene k Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju.
Razmišljam o apostolih Brighamu Youngu in Heberju C. Kimballu, ki sta se leta 1839 kot misijonarja odpravila na Britansko otočje. Bila sta bolna; za seboj sta puščala svoji bolni in revni družini. Kljub temu sta se povzpela na voz in medtem ko sta še vedno videla svoje ljubljene, je Heber rekel: »Vstaniva in jih razveseliva.« S težavo sta se postavila na noge in vzkliknila »Hura, hura za Izrael!«
Enako navdušenje nad Gospodovim delom sem videl v Limi v Peruju, ko sem se srečal z misijonarji iz središča za usposabljanje misijonarjev in iz misijonov v Limi. Kakšen pogled! Pospeševanje sem videl prav pred svojimi očmi. Samo v mestu Lima je zdaj sedem misijonov.
Misijonarji so mi na koncu srečanja pripravili posebno presenečenje. Vstali so in vzklikali: »Hura za Izrael!« Nikoli ne bom pozabil tistega trenutka; želim si, da bi bili lahko vi vsi tam. Prav pred mojimi očmi so bili misijonarji, ki so dali na stran »stvari tega sveta«, da bi služili Gospodu in pomagali pospešiti njegov prihod.
Vidimo, kako Gospod pospešuje izobraževalne priložnosti za naše člane in celo tiste, ki niso naše veroizpovedi, po vsem svetu. Ena od stvari, po kateri se kot cerkev razlikujemo, je naš poudarek na izobraževanju. Gospod je v prvih dneh obnove zapovedal: »Iščite znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero.« To se dogaja danes in je vredno odmevnega »hura«.
Trenutno je na seminar in inštitut vpisanih več kot 800.000 učencev po vsem svetu, kar je največji vpis v zgodovini Cerkve. Naša mladina se zbira na najrazličnejše načine, od zgodnjih jutranjih, dnevnih in večernih tečajev do spletnega preučevanja in preučevanja doma. So močan in pravičen bataljon, ki drug od drugega dobivajo moč, ko se učijo o Jezusu Kristusu, mu sledijo in o njem pričujejo kot o Božjem Sinu.
Prejšnjo jesen sem govoril na duhovnih minutah v areni Univerze Utah, polni učencev seminarja in inštituta ter njihovih staršev. Njihova udeležba je veliko povedala o njihovi želji, da bi poznali Jezusa Kristusa in mu sledili. Moje sporočilo tem učencem je bilo jasno: Gospodu namenite enako časa. Svetoval sem jim, naj svoj študij uskladijo s pravim, višjim učenjem, in sicer s preučevanjem »Sina živega Boga«.
Danes vsakega prosim isto: Karkoli je na vašem seznamu opravil, Gospodu namenite enako časa, ne preostalega časa, pri individualnem preučevanju svetih spisov, družinskem preučevanju po priročniku Pridi in hodi za menoj, molitvi, cerkvenih poklicih, skrbnem služenju, jemanju zakramenta, čaščenju v templju in premišljevanju o Božjih stvareh. Naš Gospod in Odrešenik je rekel: »Učite se od mene /…/ in našli boste počitek svojim dušam.« Držite ga za besedo. In namenite mu enako časa.
Predsednik Nelson je rekel: »Prosim vas, dopustite, da v vašem življenju zmaga Bog. Namenite mu pravičen delež svojega časa. Ob tem opazujte, kaj se bo zgodilo z vašim pozitivnim duhovnim zagonom.«
Vidimo, kako se ta zagon krepi na seminarjih, inštitutih in cerkvenih univerzah. V teh okoljih je Gospod prioriteta. Tako bi moral biti tudi v življenju vsakega od nas.
Drugo področje, ki kaže vse večji doseg izobraževanja v Cerkvi, je BYU–Pathway Worldwide. Po vsem svetu je vpis dosegel skoraj 75.000 in še hitro raste. Večina je članov in več kot tretjina jih je v Afriki. Pri programu Pathway gre predvsem za dostop do izobraževanja. Dokončanje tečajev pomeni dostop do zaposlitve, dostop do zaposlitve pa pomeni boljše življenje za družine in več priložnosti za služenje Gospodu.
Ko sem se sestal s kolskimi voditelji v Ugandi, sem izvedel, da je celotno kolsko predsedstvo vpisano v program BYU–Pathway. Bolj smo posvetno in duhovno pripravljeni, bolj lahko preprečimo nasprotnikove prekanjene napade. Spomnite se Petrovih besed: »Hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl.«
Zavedam se, da so sredi dobrih evangelijskih novic ljudje, ki se borijo, ki imajo verske izzive, dvome in vprašanja, za katera se zdi, da nimajo odgovorov. Bratje in sestre, odgovor je Jezus Kristus. Začnite z njim. V življenju bodite pozorni na njegovo roko. Prisluhnite mu. »Vaše srce naj se ne vznemirja,« je v zadnji uri pred Getsemanijem rekel svojim učencem, preden je nesel svoj križ po jeruzalemskih ulicah, pred Golgoto, kjer je dokončal odkupno žrtvovanje – kar je lahko storil le on, edinorojeni Božji Sin.
Vedite, da razume. Prevzel je vse naše grehe, napake, stiske in zelo slabe dni, da bomo ponovno živeli z Očetom v nebesih v večnosti. Rekel je: »K meni se ozirajt[e] v vsaki misli; ne dvomit[e], ne bojt[e] se.« Vera v Jezusa Kristusa vas lahko dvigne in vam ozdravi ranjeno dušo. Zaupajte mu in hitreje se boste vrnili v njegov ljubeči objem.
Ponovno poudarjam besede našega živega preroka: »Ali vidite, kaj se dogaja prav pred našimi očmi? Molim, da ne bomo spregledali veličastnosti tega trenutka! Gospod pospešuje svoje delo.« Da bi kot učenci v naših dneh klicali: »Hura za Izrael«, ko se pripravljamo na vrnitev našega Gospoda in Odrešenika! V imenu Jezusa Kristusa, amen.