“E Faapefea Ona Ou Taitaia se Vaega o Talanoaga?,” EnglishConnect mo Faiaoga (2023)
“E Faapefea Ona Ou Taitaia se Vaega o Talanoaga?,” EnglishConnect mo Faiaoga
E Faapefea Ona Ou Taitaia se Vaega o Talanoaga?
O le a e faaaogaina le EnglishConnect 1 mo Tagata Aoao po o le EnglishConnect 2 mo Tagata Aoao e taitai ai le vaega. O lesona taitasi e mulimuli i le mamanu lava lea e tasi:
Faafeiloai atu: Faafeiloai atu ma le alofa i tagata aoao ma faailoa tagata auai fou. Faavae le faamoemoega o le a e tautala i le Igilisi ma valaaulia tagata uma e faaaoga le Igilisi i le tele e mafai ai. Faailoa faapuupuu atu le autu o le lesona.
Tatalo: Valaaulia se tagata aoao e tatalo leotele. Taumafai e filifili se tagata aoao e lagona le toafimalie e tatalo i le Igilisi. E mafai ona e valaaulia le tagata e saunia muamua e ala i le suesue i le “Tatalo i le Igilisi” i le faaopoopoga o tusi lesona a le tagata aoao.
Mataupu Faavae o le Aoaoina: Faitau ma talanoaina le mataupu faavae o le aoaoina o loo maua i “Personal Study” (Suesuega Faaletagata Lava Ia) i le tusi lesona a le tagata aoao. O le sini o le mataupu faavae o le aoaoina o le valaaulia lea o le Agaga a o e faasoa atu ma aoao faatasi “e ala lava lea i le suesue ma le faatuatua foi” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 88:118).
Faataitai pe faapefea ona talanoaina le mataupu faavae e ala i le faasoa puupuu atu pe faapefea ona e taliina se tasi o fesili o le talanoaga. Faaaoga upu ma fuaiupu faigofie.
Valaaulia tagata aoao e faasoa atu o latou manatu ma aafiaga i le tasi ma le isi. E mafai e tagata aoao ona talanoa i a latou lava gagana. Afai latou te lagona le toafimalie, e mafai e tagata aoao ona filifili e faaaoga upu po o fasifuaitau i le Igilisi a o latou talanoa.
Gaoioiga 1: Taitai tagata aoao i le gaoioiga i le vaega “Conversation Group” (Vaega o Talanoaga) o le tusi lesona a le tagata aoao. O gaoioiga taitasi e saunia ai tagata aoao mo le isi gaoioiga. O gaoioiga e fesoasoani i tagata aoao e alualu ai i luma mai le faataitai soo i le fatuina o a latou lava talanoaga.
I le gaoioiga 1, fesoasoani i tagata aoao e toeiloilo le vaogagana ma mamanu i le vaega o le “Suesuega Faaletagata Lava Ia” o le tusi lesona a le tagata aoao. O le sini o le saunia lea o tagata aoao mo gaoioiga 2 ma le 3 e ala i le fesoasoani ia i latou ia malamalama i ni nai upu autu ma fai atu ia mamanu.
Gaoioiga 2: I le gaoioiga 2, e faaaoga e tagata aoao le vaogagana ma mamanu e faataitai ai le faia ma le taliina o fesili faatasi ma se paga e faaaoga ai faamatalaga ua tuuina atu. O le sini e mo tagata aoao e fatuina le tele o fuaiupu i le Igilisi i le mea latou te mafaia.
Uunaia tagata aoao e sui paga ina ia faateleina avanoa faataitai. A o e fegalegaleai ma tagata aoao, taumafai e saili i latou o e manaomia le lagolago faaopoopo. Ia faamalosiau ma faagaeetia.
Gaoioiga 3: I le gaoioiga 3, e maua e tagata aoao se avanoa e faaaoga ai le vaogagana ma mamanu e faia ai se talanoaga atoa i se tulaga moni o le olaga. O le sini e mo tagata aoao ia faia ni talanoaga anoa i le Igilisi.
Uunaia tagata aoao e sui soo ia paga e tuuina atu ia i latou nisi avanoa faataitai. E oo atu i le faaiuga o le gaoioiga 3, o le mea moni ua tautatala tagata aoao uma i le Igilisi e aunoa ma le faasino atu i a latou tusi lesona. E tatau ona i ai i le vaega le malosi ma gaoioi a o fegalegaleai tagata aoao ma faataitai faatasi. A o e galue ma tagata aoao, atonu e te matauina o nisi e malamalama lelei ma lelei i lenei gaoioiga. Mafaufau e luitauina nei tagata aoao e faaloloto lo latou aoaoina e ala i le faaaofia ai o nisi faamatalaga po o le faia o le gaoioiga lava lea e tasi i se anotusi ese. Mo se faataitaiga, pe a faataitai e tagata aoao le feiloai atu i se tasi, fai atu ia i latou e faataitai ni tulaga eseese e pei o le feiloai i se uo fou po o se pule fou.
Mo gaoioiga taitasi:
-
Faataitai pe faapefea ona fai le gaoioiga.
-
Tuu tagata aoao i ni paga po o ni vaega toalaiti e faataitai ai.
-
Matau vaega taitasi ma tuuina atu le lagolago.
Iloilo: Fesoasoani i tagata aoao e iloilo lo latou alualu i luma ma taumafaiga. Fesoasoani ia latou lagona le faamanuiaina e ala i le faasino atu o mea e mafai ona latou faia e faaleleia atili ai. Fesoasoani i tagata aoao e faaaoga le “Personal Study Tracker” (Tulitatao o Suesuega Faaletagata Lava Ia) e seti ai sini mo faataitaiga i aso taitasi.
Galue i le Faatuatua e Faataitai le Igilisi i Aso Taitasi: Faitau leotele faatasi ma lau vaega le upusii. Faailoa atu lou faatuatua e mafai e le Alii ona fesoasoani ia i latou e aoao le Igilisi. Valaaulia i latou e faataitai le Igilisi i aso taitasi ma saunia mo le lesona e sosoo ai e ala i le faamaeaina o gaoioiga o le “Personal Study” (Suesuega Faaletagata Lava Ia) ).
Tatalo: Valaaulia se tagata aoao e faia se tatalo faaiu i le Igilisi. Filifili se tagata aoao e lagonaina le mautinoa po o se tasi na e muai valaauliaina.
O lesona o le EnglishConnect ua mamanuina e faaaoga ai mataupu faavae faamaonia o le aoaoina o gagana. O le a faamanuiaina oe a o e mulimuli i lesona ma fatuina se siosiomaga o le faatuatua, faaaumea, ma le tuputupu ae.
Vaega i le Initoneti
Afai e manaomia, e mafai e vaega ona feiloai i luga o le initoneti e faaaoga ai se tulaga taumamao o fonotaga. Ia manatua o le EnglishConnect e sili ona faamanuiaina pe a fegalegaleai tagata aoao uma ma faataitai ni talanoaga. Ia mautinoa o loo i ai fegalegaleaiga i le taimi atoa o le aafiaga. O le auala sili e faagaoioia ai fegalegaleaiga o le tuu lea o tagata aoao i ni paga po o ni vaega toalaiti. Faaaoga potu vavae ma isi meafaigaluega e fesoasoani ai i tagata aoao e talanoa i le tasi ma le isi i le tele e mafai ai. Mo se faataitaiga, nai lo le fai atu i se tagata aoao se toatasi e tautala a o faalogologo le vaega atoa, vaevae tagata aoao i ni vaega taitoalua pe sili atu ina ia faia ni talanoaga. Ona fesuiai lea mo le isi gaoioiga. Uunaia tagata uma e faaaoga le vitio pe a mafai.
Faaaoga le “Guide to Leading Virtual Groups” a o e saunia ma taitai vaega o le EnglishConnect i luga o le initoneti.
Faasoa atu le “Virtual Group Participant Guide” i au tagata aoao e ala i le tuuina o le sootaga i le talanoaga i le taimi o au fonotaga. Tagai i ai pe a manaomia.
Faaaoga le EnglishConnect 1 ma le 2 “Conversation Group Presentation” i le englishconnect.org/resources/teaching-materials. E mafai ona e faaali atu le aoaoga e fesoasoani e taiala ai tagata aoao e ala i gaoioiga i lesona taitasi.