Liahona
Za Odrešenika niso izgubljeni
Liahona, januar 2026


»Za Odrešenika niso izgubljeni«, Liahona, jan. 2026.

Glas svetih iz poslednjih dni

Za Odrešenika niso izgubljeni

Hvaležna sem za tolažilen blagoslov, ki sem ga dobila, ko sem bila v templju.

ilustracija ženske, ki gleda sliko Jezusa Kristusa, ki nosi jagnje

Ilustriral: Allen Garns, z dovoljenjem za upodobitev slike Del Parsona Izgubljeno jagnje

Članica družine in njen mož sta se nedavno odločila, da skupaj s svojimi majhnimi otroki zapustita Cerkev. Novica je bila za našo družino srce parajoča. V naslednjih nekaj tednih smo poskušali najti svojo novo normalnost.

Dnevi, ki so sledili njihovemu oznanilu, so bili polni tesnobe, solz in iskrenih molitev k nebeškemu Očetu. Eden od takojšnjih odgovorov na moje molitve je bil, da moram vsak teden častiti v templju. Kot študentki ter zaposleni ženi in materi se mi je ta odgovor zdel zastrašujoč, toda odločila sem se, da bom navdihu čim bolj poslušna.

Nekega večera sem po posebej težki izmeni v službi močno začutila, da moram tisti večer v tempelj. Sina sem prosila, naj me spremi pri izvajanju uvodne uredbe.

Ko sva prispela v tempelj, sva se razšla. Ko sem za več sester opravila namestniško delo in prisluhnila blagoslovom, ki so jim bili obljubljeni, so me preplavila čustva. Družinskih članov, ki so zatavali, nisem mogla spraviti iz glave.

Ko sem končala, sem se oblekla, se odpravila v čakalnico in se usedla. Kmalu pa sem začutila, da se moram presesti, da bom lahko videla sina, ko bo prišel iz moške garderobe.

Presedla sem se, a sem se na vsakem sedežu, kamor sem sedla, počutila negotovo – dokler se nisem končno usedla na kavč, obrnjen proti steni blizu vhoda v tempelj. Ravno sem prijela svete spise in skušala pomiriti svoje nemirno srce, ko sem pogledala na steno.

Tam sem videla sliko Odrešenika v skoraj naravni velikosti, ki v naročju drži malo jagnje. Duh me je nenadoma opomnil, da čeprav se mi je zdelo, da so moji ljubljeni družinski člani izgubljeni, za Odrešenika niso bili izgubljeni.

»Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde?

In ko jo najde, jo vesel zadene na rame.« (Luka 15:4–5)

Še naprej imamo radi tiste, ki so odtavali, in zanje molimo. Toda ko me preplavi žalost, se spomnim te izkušnje in upam, da se bodo tisti, ki so izgubljeni, nekega dne vrnili s pomočjo ljubečega Odrešenika.