Občutila sem mir

Ilustriral: Allen Garns

Ko sem v istem tednu prejela dva cerkvena poklica pianistke, me je pričelo skrbeti, kako bom našla čas za izpolnitev drugih odgovornosti doma, v službi in šoli. V srcu sem si najbolj želela služiti Gospodu in ljudem prinesti njegovega Duha ter hkrati brusiti svoje talente. Vendar sem se čutila nezadostno, ker se svojima novima poklicema nisem mogla posvetiti, kot bi si želela.

Naslednji teden sem imela v podjetju, v katerem sem delala, veliko dela. Ker večina mojega dela vključuje tipkanje, so me začele boleti roke in zapestja. Skrbelo me je, ali bom lahko igrala klavir, če bolečina ne bo popustila.

Ko sem v nedeljo na klavirju v kapeli igrala uvodno glasbo, so me mišice spet začele boleti. V srcu sem hitro zmolila in prosila za moč, da bom še naprej igrala.

Med zakramentom sem ugotovila, da naslednje načrtovane hvalnice že dolgo nisem igrala. »Kot da moja bolečina ni dovolj,« sem pomislila, »moram zdaj igrati še težko hvalnico«. Takrat sem prebrala naslednje besede, ki so povedale točno to, kar sem čutila:

Ko sem prebrala to, sem se umirila. Vedela sem, da Odrešenik pozna moje bolečine. Navsezadnje jih je pretrpel (gl. Alma 7:11–12). Ni treba, da bi ta trenutek prestajala sama! Tega nisem pričakovala, toda občutila sem Gospodovega Duha.

Ko sem začela igrati, bolečine nisem več občutila in moji prsti so prepoznali note. Spoznala sem, da sem si s služenjem tlakovala pot do zdravljenja in se zbližala z nebeškim Očetom.

Ko razmišljam o svoji izkušnji za klavirjem, vem, da nisem igrala sama. Ganili sta me moč in milost Jezusa Kristusa – to duhovno izkušnjo sem doživela, ker sem mu služila. Vem, da nam bo vselej stal ob strani, da nas bo podpiral in nam dajal moč, če mu bomo pripravljeni služiti.