Večni dar pričevanja

On je vseveden in vsemogočen. Njegov vpliv je zaradi Kristusove luči in delovanja Svetega Duha vsepovsod. V njegovi naravi je, da nas blagoslavlja.

Vidi našo preteklost, sedanjost in večno usodo. Pred njim nič ne ostane skrito.

Prošnja predsednika Russlla M. Nelsona, naj »razmišljamo celestialno«, nas spodbuja, naj posnemamo vizijo in naravo nebeškega Očeta.

Nebeški Oče nam zaradi svojih božanskih lastnosti daje vsak dobri dar, vsakega s svojim večnim vidikom in vizijo v mislih.

Prav tako je odgovornost, da se dobro odločamo.

Jezus Kristus je najvišjo ceno za ta privilegij plačal s svojo dragoceno krvjo.

Včasih morda verjamemo, da svobodna volja pomeni, da delamo, kar hočemo. Toda dejstvo, da je bila cena plačana, pomeni, da je svobodna volja svet dar.

Smo zastopniki, zastopniki pa za nekaj odgovarjajo. V tem primeru smo odgovorni za odločitve, ki jih sprejmemo na podlagi znanja, ki ga imamo, in darov, ki so nam dani. Ne moremo se odločiti, ne da bi bili odgovorni za posledice.

Zakaj imamo svobodno voljo?

Da bi se odločili za dobro.

Da bi se odločili za Kristusa.

Da bi se odločili za večno življenje – vsakič znova.

Pričevanje Svetega Duha je več od tega, da vidimo. On je najvišja priča o Očetu in Sinu. Predsednik Nelson je učil: »V prihodnjih dneh duhovno ne bo mogoče preživeti brez stalnega vpliva Svetega Duha, ki nas vodi, usmerja in tolaži.«

Bratje in sestre, zato danes vsak od nas potrebuje moč Svetega Duha.

Pričevanje po Svetem Duhu lahko pride na veliko načinov. Lahko pride dramatično in nenadoma, kakor se prižge žarnica v temni sobi. Lahko pride postopoma in sčasoma kot sončni vzhod. Lahko pride kot občasna izpostavljenost čisti inteligenci, kakor so žarki svetlobe. Kakorkoli že, pride preko Svetega Duha.

Odraščal sem na prelepi Jamajki; bilo je veselo in čudovito. A ko sem začel hoditi v srednjo šolo, nekateri sošolci in prijatelji niso razumeli moje odločitve, da sem postal član Cerkve Jezusa Kristusa. »Kako si se lahko pridružil tej cerkvi?« so spraševali. »Kako si lahko verjel tej zgodbi?« so imeli v mislih prvo videnje. »Kako si lahko bral to knjigo?« so imeli v mislih Mormonovo knjigo. »Ali res verjameš vse to?« In: »Zakaj zapravljaš svoje življenje?«

Bilo je boleče, zlasti ko je prišlo od ljudi, za katere mi je bilo mar.

Niso pa vedeli naslednjega: Imel sem izkušnjo s Svetim Duhom. Ko mi je to pričevanje navdalo srce, je oslabilo bolečine dni in »za kratek trenutek se je pred mojo zazrtostjo [pojavil] pogled na nebesa«.

Morda so vam med drugim zastavili nekaj teh vprašanj. Morda vas celo zdaj bombardirajo, kakor so mene.

Dar in pričevanje o Svetem Duhu sta na voljo vsakomur.

Jamajka je zame, kakor je bila za Josepha Smitha Palmyra. To je moj Sveti gaj. Ne vem točno, kje je Joseph pokleknil, da bi molil v Svetem gaju, toda točno vem, kje sem bil jaz, ko je moj Sveti gaj postal resničnost. Zgodilo se je v moji kopalnici na cesti Four Grove v Mandevillu na Jamajki v sredo ob šestih zjutraj tri leta po mojem krstu. Ta sveta izkušnja se je zgodila, ker me je dva tedna prej navdihnjena misijonarka povabila, naj berem Mormonovo knjigo. Sestra Audrey Krauss je danes z družino na tej konferenci in vedno jo bom imel rad.

Ta izkušnja me je spremenila.

Bratje in sestre, pričevanje ni dano za začasno uporabo. Ta dar našega ljubečega nebeškega Očeta naj bi bil večen, ker je večen darovalec. Pričevanje ne bi smelo imeti roka veljavnosti. Ne bi smelo oslabeti ali se zmanjšati, ker se je nekaj v mojem življenju spremenilo ali ker se je spremenilo nekaj na svetu. Moralo bi postati močnejše, ker je moje pričevanje, kakor pri služabniku v priliki o talentih, dar, ki ga je treba pomnožiti – ne zakopati.

Ko se ozrem nazaj na tiste težke dni preizkušenj in preganjanja, ki sem jih doživljal kot otrok, mi je to pomagalo priti do točke, da zdaj vem sam. Ne le, da verjamem, upam ali zaupam, čeprav so to pomembni delci vere na poti do gotovega pričevanja. Čestitam vam, da hodite po svoji poti, tako da sprašujete, preučujete, molite, se postite in premišljujete. Prosim, ne nehajte. Vredno si je nadvse prizadevati zato, da hodimo po tej poti do pričevanja. Komu oziroma čemu boste dovolili, da vam to odvzame? »Ali imate lahko večje pričevanje, kakor vam ga lahko da Bog?«

Vsak Božji sin ali hči sam lahko dobi globlje, trdnejše in bolj gotovo spoznanje. Kakor Joseph Smith, ki je navkljub nasprotovanju neustrašno zagovarjal svoje pričevanje, lahko neustrašno rečemo: »To sem vedel in vedel sem, da Bog to ve, in tega nisem mogel zanikati, niti si tega nisem drznil storiti.«

Moji dragi bratje in sestre, naj v vas klije majhna sadika pričevanja, dokler ne bo vzklila v večno sijajno gotovo spoznanje.

Tisti med nami, ki smo krščeni in potrjeni člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, vendar se še vedno borimo z »nisem prepričan, ali vem«, se, prosim, spomnite naslednje obljube: »[D]a bo njegov Duh lahko vselej z njimi.« Zaradi te obljube vsak od nas lahko hodi po poti do pričevanja in gotovega spoznanja.

Tole pa je velika resnica: Ne glede na to, kako je pričevanje dano – naj je postopno kot sončni vzhod ali pride v veličastnem videnju – je za prejem tega dragocenega daru vseeno potrebna odločitev.

Če rečemo »odločil sem se verjeti«, lažje prejmemo pričevanje od Boga. Če ugotovimo, da naše pričevanje slabi, se spomnite, da so odločitve, ki jih sprejemamo, tiste, ki zmanjšajo moč pričevanja. Toda pričevanje ni šlo nikamor. Samo odločiti se moramo, da se ponovno povežemo z njim.

Odločitev za vero je moder in učinkovit način uporabe vaše svobodne volje.

Ne vidim boljšega načina za uporabo moje svobodne volje, kot je obramba mojega pričevanja.

Predsednik Nelson je učil: »Rotim vas, da bodite odgovorni za svoje pričevanje. [Zanj si prizadevajte.] Posedujte ga. Zanj skrbite. Negujte ga, da se bo okrepilo. Hranite ga z resnico.«

Zame besede prevzeti odgovornost, delati, skrbeti, posedovati, skrbeti in hraniti pomenijo delujočo silo, ki skrbi za nekaj dragocenega in pomembnega.

V zgodnji Cerkvi je bil Parley P. Pratt nezadovoljen s prerokom Josephom Smithom in se je odločil, da bo njega in Cerkev kritiziral. »Ko je John Taylor, ki ga je Parley učil evangelij, prišel v mesto, ga je Parley potegnil na stran in ga posvaril, naj ne sledi Josephu. John Taylor je Parleyju rekel:

»Preden si odšel iz Kanade, si močno pričeval, da je Joseph Smith Božji prerok, /…/ in rekel si, da to veš po razodetju in daru Svetega Duha.

/…/ Zdaj imam sam isto pričevanje, v katerem si se takrat radostil. Če je delo izpričevalo resnico pred šestimi meseci, jo tudi danes. Če je bil Joseph Smith takrat prerok, je prerok tudi zdaj.«

Pričujem, da je bil Joseph Smith Božji prerok in da se preroški plašč, ki ga je prejel, nadaljuje tudi v tem razdobju. To delo vodi Jezus Kristus.

Vabim vas, da razmislite o svoji poti do zanesljivega pričevanja o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju. Prevzemite odgovornost za svoje pričevanje; modro uporabljajte svojo svobodno voljo ter priznajte darovalca in vse njegove sijajne lastnosti. Pričujem, da je ta moč v vas. Nihče se ne more odločiti namesto vas. Tega daru vam ne more nihče vzeti. Lahko se odločite, da boste verjeli.

Obljubljam vam, da bo s tem vaše pričevanje »vodnjak žive vode, ki teče v večno življenje«. Bo vaše sidro in motivator in vas bo podpiralo v težkih časih. Omogočilo vam bo razviti duhovne darove. Pomagalo vam bo pri vašem delovanju in služenju. Bo vaše orožje zoper Satana in vaše nasprotnike. Vaše pričevanje bo vaša radost, ko boste videli, da se bo pomnožilo pri vaših otrocih, vnukih in pravnukih in tistih, ki jih imate radi in jim služite. Če boste oznanjali in pričevali, bo močno.

Če veste, veste. Jaz vem, da vem. Potrebujemo zanesljivejše pričevanje o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju. Pridobite ga! Iščite ga! To je nujno! To je poslednje razdobje – razdobje polnosti časov.

Jezus Kristus je oznanil naslednjo resnico: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.«

Bratje in sestre, pričevanje o Jezusu Kristusu ni bilo nikoli mišljeno kot začasen dar. Nič v zvezi z njim ni začasno – ne darovalec, ne dar sam, niti tisti, ki ga prinese, niti tisti, o komer je ta dar. Naj bo vaše pričevanje opisano enako. Čeprav bosta »nebo in zemlja prešla«, vaše pričevanje in pričevanje o evangeliju Jezusa Kristusa ne bosta prešla. Zdaj je čas, da se oklenemo tega dragocenega daru. V imenu Jezusa Kristusa, amen.