Spravite se z Bogom

Ko proučujem svete spise, naletim na besede, ki resnično pritegnejo mojo pozornost predvsem zato, ker imajo poseben pomen zaradi izkušenj, ki sem jih imel v življenju. Vso svojo kariero sem bil forenzični računovodja. Zaradi tega ozadja je beseda spraviti se (oz. uskladiti) pritegnila mojo pozornost, ko sem bral svete spise. Moja naloga je bila uskladiti prijavljene zneske s finančno dokumentacijo, tako da sem uporabil računovodske, revizijske in preiskovalne veščine. Drugače rečeno, moj cilj je bil uskladiti finančna poročila s temeljno finančno dokumentacijo, da bi zagotovil točnost in veljavnost. Marljivo sem si prizadeval, da bi odpravil odstopanja, in pogosto sem odpravljanju celo zelo majhnih odstopanj namenil veliko časa.

Apostol Pavel je Korinčane prosil, naj se »spravijo z Bogom«. Spraviti se z Bogom pomeni, da ponovno vzpostavimo harmonijo z Bogom ali obnovimo odnos z Bogom, ki je bil napet ali razdrt zaradi naših grehov ali dejanj. Spraviti se z Bogom preprosto rečeno pomeni, da svojo voljo in dejanja uskladimo z Božjo voljo ali, kot je učil predsednik Russell M. Nelson, da dopustimo, da v našem življenju zmaga Bog.

Sveti spisi nas učijo, da lahko sami svobodno delujemo, da se odločimo bodisi za »pot večne smrti« bodisi za »pot večnega življenja«. A če nismo marljivi, ta svoboda, da delujemo sami, lahko vodi do tega, da nismo več usklajeni z Božjo voljo.

Prerok Jakob je učil, da ko se znajdemo v neubranosti oziroma neusklajenosti z Bogom, spravo lahko dosežemo le tako, da se spravimo z Bogom »zaradi odkupne daritve Kristusa«. Zavedati se moramo, da je sprava odvisna od milosti, kar nakazuje, da milostno dejanje odkupne daritve Jezusa Kristusa omogoča spravo.

Ko boste premišljevali o svojem življenju, pomislite, kdaj ste čutili, da se oddaljujete od nebeškega Očeta, ker ste se od njega odmaknili. Morda ste na primer postali manj marljivi v molitvah k njemu ali v spolnjevanju njegovih zapovedi. Prav kakor se odločimo, da se bomo oddaljili od Boga, se moramo odločiti, da bomo začeli s prizadevanji za spravo. Gospod je poudaril našo odgovornost, ko je dejal: »Približajte se mi in jaz se bom približeval vam; marljivo me iščite in me boste našli; prosite in boste prejeli; trkajte in se vam bo odprlo.«

Kako nam Odrešenik pomaga oživiti in spraviti ta pomemben odnos? Sam močno napredujem na poti sprave z Bogom, kadar upoštevam nasvet, ki ga je učil predsednik Nelson, in se vsak dan kesam. Razlog za to je, da sprava pomeni oživitev prekinjenega odnosa, zlasti med Bogom in človeštvom, tako da odstranimo oviro greha.

Ena velikih sprav, o kateri beremo v svetih spisih, je Enoševa. Nekaj v njegovem življenju ni bilo usklajeno z Bogom. Bil je zgled zanašanja na odkupno daritev Jezusa Kristusa, da bi se spravil z Bogom. Pojasnil je svojo željo po kesanju, ponižnost, osredotočenost in odločnost. Njegova sprava z Bogom je bila potrjena, ko je zaslišal glas, ki mu je rekel: »Enóš, grehi so ti odpuščeni in blagoslovljen boš.« Enoš je prepoznal vpliv, ki sta ga nanj imela kesanje in sprava, ko je rekel: »In jaz, Enóš, sem vedel, da Bog ne more lagati; zatorej mi je bila krivda izbrisana.«

Sprava ne prinese le olajšanja občutkov krivde, temveč tudi mir v nas in z drugimi. Ozdravi odnose, omehča srca in okrepi našo pot učenca ter nam prinaša večje zaupanje pred Bogom. Kar mi vliva veliko upanja in zaupanja, je še en sad sprave, ki ga je opisal Enoš, ko je rekel: »In potem ko sem jaz, Enoš, te besede slišal, je moja vera v Gospoda postala neomajna.«

Ko sem bil fant, je imel moj ded po mamini strani velik češnjev sadovnjak. Imel sem priložnost, da sem delal v sadovnjaku, večinoma poleti med trgatvijo češenj. Kot fantič sem ugotovil, da je moj delež pri delu pomenil to, da so mi dali vedro in nato poslali na drevo, da sem obiral češnje.

Obiranje češenj se je bistveno spremenilo, ko je ded kupil stroj, imenovan stresalnik češenj. Ta stroj zgrabi deblo drevesa in ga strese, zato češnje padejo z drevesa na mreže, ki se uporabljajo za pobiranje češenj. Ko je stresalnik začel tresti drevo, sem opazil, da so skoraj vse češnje padle z drevesa v nekaj sekundah. Opazil sem tudi, da bodisi se drevo stresa deset sekund bodisi celo minuto, nekaj češenj ni odpadlo. Bile so resnično neomajne.

Stresanje češenj z drevesa je možno zaradi sproščanja etilena. Ta hormon povzroči, da plast celic med češnjevim pecljem in drevesom oslabi. Zato se pecelj zrele češnje lažje loči od drevesa zaradi oslabljene povezave.

V svetih spisih izvemo, da je Jesejev poganjek prispodoba za Mesija, Jezusa Kristusa, za katerega je bilo prerokovano, da bo izviral iz rodu Jeseja, očeta kralja Davida. Prav kakor etilen oslabi povezavo peclja zrele češnje, lahko neposlušnost, dvomi in strahovi oslabijo našo povezavo z Jesejevim poganjkom oziroma Jezusom Kristusom in se zaradi tega lažje omajamo in ločimo od njega. Naj bomo še tako zvesti, moramo paziti, da naša povezava z Jezusom Kristusom ne bo oslabela.

V Nauku in zavezah so celo zvesti posvarjeni: »Toda obstaja možnost, da bo človek odpadel od milostljivosti in odšel od živega Boga.« Gospod nadaljuje: »Da, /…/ prav tako naj pazijo celo tisti, ki so posvečeni.« Da ne bi odpadli, Gospod svetuje: »Zato naj cerkev pazi in vselej moli, da ne bodo zapadli v skušnjavo.«

Stanje tega, da nas zlahka omaja, lahko enačimo s tem, kar sveti spisi opisujejo, da smo zreli za uničenje zaradi neizbežnih posledic svojih dejanj. Izraz se lahko uporablja tudi širše za označevanje stanja razpadanja, pokvarjenosti ali upada, zaradi česar je nekaj dovzetno za propad ali uničenje.

Kaj predstavlja ta zrelost? Ali to pomeni, da lahko dosežemo točko, ko se ne moremo spremeniti? Ne, mislim, da to pomeni, da lahko dosežemo trenutek, ko se nismo pripravljeni spremeniti. Protistrup za to, da postanemo zreli za pogubo, je, da delamo to, zaradi česar bomo še bolj povezani z Jezusom Kristusom. Kot smo že omenili, je kesanje Enoša pripeljalo do neomajne vere. V kesanju je moč – rednem, hitrem in pogostem kesanju. Predsednik Nelson nas je učil: »Za naš osebni napredek ni nič bolj osvobajajoče, bolj plemenito oziroma bolj ključno kot to, da se redno vsak dan osredotočamo na kesanje.«

Prerok Jakob je poleg kesanja učil, da nam to, da se v življenju zavedamo Božje roke, iščemo in prejmemo razodetje ter poslušamo Boga, ko govori, pomaga, da se nas ne da omajati. Jakob je učil tudi: »Preučujemo preroke in imamo veliko razodetij in duha preroštva; in ker imamo vsa ta pričevanja, prejmemo upanje in naša vera postane neomajna.« Če poslušamo in udejanjamo besede in prošnje prerokov in apostolov, nam to lahko vlije upanje, zaupanje in moč, zaradi česar naša vera postane neomajna.

Spoznal sem, da mora željo po spravi z Bogom spremljati želja po kesanju. Če se kesamo in izkusimo blagoslove odkupne daritve Jezusa Kristusa, to vodi do neomajne vere. Neomajna vera vodi k želji, da bi se vedno spravili z Bogom. To je krožni oziroma ponavljajoči se vzorec.

Bratje in sestre, prosim vas, da se preko odkupne daritve Jezusa Kristusa spravite z Bogom. Pričujem, da sklepanje in spolnjevanje zavez okrepi našo povezanost z Odrešenikom in da se tako izognemo temu, da bi bili zreli za pogubo. Pričujem, da ta sprava z Bogom preko odkupne daritve Jezusa Kristusa vodi do neomajne vere.

Vem, da nebeški Oče ljubi vas in mene in da je poslal svojega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa, da bo naš Odrešenik, Odkupitelj in veliki Spravitelj. Pričujem o Jezusu Kristusu, in sicer v imenu Jezusa Kristusa, amen.