Da bi bili vsi poučeni

Kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, blagoslovljeni s spremstvom člana Božje trojice, imamo lahko pomoč popolnega inštruktorja. Sveti Duh ve vse, pričuje o resnici in nas bo »spomnil vsega«. Predsednik Russell M. Nelson je pogosto govoril, kako pomembno je, da slišimo Gospodov glas. Učil je, kako naj privabimo vodstvo Svetega Duha, in nas vedno znova rotil, naj povečamo svojo duhovno zmožnost za prejemanje razodetij.

Danes vas vabim, da razmislite o vlogi Svetega Duha, ki se posebej nanaša na evangelijsko učenje in poučevanje doma in v cerkvi. Sveti Duh je dan z molitvijo v veri in ko si prizadevamo živeti vredno tega dragocenega daru. Navdihnjeni cerkveni priročnik Učimo kakor Odrešenik opisuje dodatna načela, ki jih je postavil Gospod, ki bodo pomagala privabiti vpliv Svetega Duha.

Eno od teh načel je, naj spodbujamo marljivo učenje. V preteklosti smo na poučevanje morda gledali kot na priložnost, da starš ali učitelj v svoje priprave povabi Duha in nato to, kar se je naučil, poda otrokom oziroma članom razreda, katerih vloga je bila poslušati. Še bolj učinkovito pa je, kadar tudi mi kot učenci pridemo pripravljeni in ko učitelji pripravijo učne izkušnje, ki spodbudijo osebno razodetje, da seže neposredno v naša srca in misli. Ko nato dobimo priložnosti, da spregovorimo o tem, kaj se učimo s preučevanjem in od Svetega Duha, drug drugemu pomagamo, da smo poučeni in izgrajeni. Ko udejanjamo evangelijska načela, Duh ponovno pričuje, da so resnična.

Kot pri vsem je Jezus Kristus popoln vzor. Vsakega od nas je prosil, naj se marljivo učimo in prevzamemo odgovornost za svoje pričevanje. Svoje učence je prosil, naj se pripravijo, da se bodo učili, da bodo povedali, kaj so se naučili, in naj delujejo v veri. Zanje je molil, videl njihov božanski potencial, jim prisluhnil in jim pomagal spoznati, da so ljubljeni in da jih potrebujejo.

Kot učitelji se lahko bolj osredotočimo na napredek učencev, na zadovoljevanje njihovih potreb in na to, da jim pomagamo razviti duhovne navade vseživljenjskega učenca. Ko kot učenci udejanjamo svobodno voljo v učnem postopku, Svetemu Duhu sporočamo, da smo pripravljeni, da nas uči.

Hvaležen sem za učiteljico, ki me je prosila, naj bom boljši učenec. Ko sem začel študirati, sem na šolo zmotno gledal kot na nekaj, kar moram vzdržati, zato da se bom lahko ukvarjal s športom. Ko je profesorica nekega dne prebrala članek, ki sem ga napisal, mi je povedala, da se ji zdim nadarjen analitični mislec. Nisem vedel niti, kaj to pomeni. Rekla je, da bi lahko bil dober učenec, če bi se bolj osredotočeno trudil. Kaj takega mi nikoli ni prišlo na misel. Njeno zanimanje, spodbuda in povabila so spremenila potek mojega izobraževanja in me v življenju močno blagoslovila.

Drugo načelo, ki je pomembno za to, da povabimo Svetega Duha, je, da učimo pravi nauk. To pomeni, da svoje preučevanje in poučevanje evangelija ukoreninimo v Božji besedi in da ne senzacionaliziramo ali ugibamo o tem, česar Gospod ni razodel. Raje se osredotočamo na bistvena in večna evangelijska načela, ki Duhu omogočajo, da pričuje o resnici. Kot sem že rekel, sledimo Odrešenikovemu vzoru. Rekel je: »Moj nauk ni moj, temveč tistega, ki me je poslal.«

Pravi nauk najdemo v svetih spisih in naukih sodobnih prerokov. Gospodova spodbuda, naj svete spise preučujemo individualno in kot družine ter naj vsak teden hodimo v cerkev, da preučujemo njegov evangelij, nudi izjemen okvir, da se učimo njegov nauk in poslušamo njegov glas. V svete spise se poglabljamo, da bi razumeli pripoved, načela, ki jih učijo, in da bi te resnice udejanjali v svojem življenju. Kakšen blagoslov je imeti svete spise na dosegu prstov. Predstavljajte si, da bi Adam in Eva, Abinadi ali celo Veliki Učitelj Jezus Kristus prišli na obisk k nam domov ali v razred, da bi nas učili. Lahko nas, kadar se gostimo z Božjo besedo. Z doslednim prizadevanjem se lahko naučimo razumeti in vzljubiti svete spise in zaupati, da imajo odgovore na vprašanja duše.

Preden sva se poročila, se je moja žena Kristi določen čas spopadala s tem, da bi občutila ljubezen nebeškega Očeta in razumela njegov načrt zanjo. Ko je molila za vodstvo, je dobila vtis, da bi morala hoditi na inštitut, zato se je vpisala v razred Nove zaveze. To, kako je njen učitelj inštituta učil iz svetih spisov, celo kako jih je držal, je kazalo, kako zelo ima rad Božjo besedo. Ko se je udeleževala ur, ji je Sveti Duh šepetal, da je v svetih spisih nekaj, kar potrebuje. Učiteljeva ljubezen do svetih spisov in vzgibi Svetega Duha so ji dali željo, da bi začela resno preučevati Božjo besedo – kar je postalo vseživljenjsko potovanje globoke spreobrnitve in posvečenega služenja.

Nazadnje, kot predlaga priročnik Učimo kakor Odrešenik, bi se morali pri poučevanju in učenju vedno osredotočati na Jezusa Kristusa. O njem lahko govorimo pogosteje in bolj spoštljivo in iščemo več priložnosti za izražanje pričevanja, hvaležnosti in ljubezni do njega. Ne glede na okoliščine nas »njegov Duh lahko« spremlja, če se ga spominjamo.

Jezusa Kristusa lahko postavimo v središče svojega poučevanja tudi tako, da poudarimo, da je popoln vzor, utelešenje in izraz vseh evangelijskih načel. Tudi če ga poročilo iz svetih spisov ne omenja neposredno, lahko vseeno opozorimo nanj, kot na zgled načela, ki ga učimo. Preprosto lahko vprašamo: »Ali se lahko spomnite trenutka, ko je Jezus Kristus ponazoril to načelo?«

Nanj se lahko osredotočamo tudi tako, da se poučimo o njegovih nazivih, vlogah in lastnostih, in si ne prizadevamo izvedeti samo tega, kaj je naredil, ampak tudi bolje razumeti, kdo je. Ko na primer preučujemo načelo kesanja, je pomembno, da razumemo, kako se pokesati. A ključno je tudi, da se spominjamo, kaj je Jezus Kristus naredil, da je omogočil kesanje, in da razumemo, kaj nas kesanje uči o njem, o njegovi pravi naravi in lastnostih. Kaj naša priložnost za kesanje pove o njegovi ljubezni, potrpežljivosti in milosti, njegovem prepričanju v naš božanski potencial, njegovi pripravljenosti, da odkupi naše grehe, in radosti, ki jo najde v odpuščanju? In če razumemo njegove nazive – kot so Božje Jagnje, Odkupitelj in Zdravnik – lažje uvidimo, da je kesanje njegovo povabilo, da nas očisti, spremeni in ozdravi. Če se osredotočimo na to, kaj je naredil za nas, in kaj to pove o tem, kdo je, nam to lahko pomaga, »da veruje[mo] v kesanje«.

Včasih Odrešenikovih lastnosti, opisanih v poročilu iz svetih spisov, morda ne vidimo takoj. Ko na primer beremo o tem, kako je Nefi gradil ladjo, se morda osredotočimo samo na Nefija. Toda če se osredotočimo na Odrešenika, lažje uvidimo, da se ta zapis ni ohranil, da bi nas učil o Nefijevi veličini, temveč da bi nam pokazal Božjo veličino – da nam daje moč, da spolnjujemo njegove zapovedi in nas reši v času stisk.

Osredotočimo se lahko tudi na osrednjo vlogo Jezusa Kristusa v popolnem načrtu sreče nebeškega Očeta. To, da na svoje okoliščine gledamo skozi prizmo Božjega večnega načrta, namesto da bi na načrt gledali skozi prizmo naših posvetnih okoliščin, lahko spremeni tok našega življenja. Evangelij ni seznam zahtev; je dobra novica, da je Jezus Kristus premagal greh in smrt. Če do njegove osupljive milosti dostopamo tako, da spolnjujemo zaveze z Bogom, lahko živimo radostno zdaj in se pripravimo na življenje z Očetom v nebesih v večnostih. Ko se naučimo videti nebeškega Očeta in Odrešenika v svetih spisih, ju bomo bolje spoznali in v svojem življenju pogosteje in močneje videli njuno ljubezen in vpliv.

Vedno se bom spominjal Duha, ki sem ga občutil kot fant, ko nas je učitelj učil o zadnjih dneh Odrešenikovega življenja. Pomagal nam je uvideti pomen dogodkov v zgornji sobi, Getsemaniju, na Golgoti in v praznem grobu. Povedal nam je o svoji globoki hvaležnosti do Odrešenika in svoji silni želji, da mu sledi. S poučevanjem je Svetega Duha povabil, naj pričuje o Jezusu Kristusu. In Duh, ki sem ga občutil v tistem razredu, mi je poglobil vero in okrepil mojo ljubezen in hvaležnost za Odrešenika. Vpliv tistega učitelja me spremlja že vse življenje. Kot je bilo rečeno o nekem drugem učitelju: »Ob ognju njegove vere bi si lahko ogreli roke.«

Ko se doma in na Cerkvenih sestankih osredotočamo na Jezusa Kristusa, učimo njegov nauk in se marljivo učimo, vabimo Svetega Duha, naj nam poglobi vero v Jezusa Kristusa in nam pomaga, da mu bomo postali bolj podobni, kar je cilj vsega evangelijskega poučevanja in učenja.

Hvaležen sem za učitelje v svojem življenju, od dobrih staršev in lokalnih voditeljev in učiteljev do moških in žensk, ki so bili poklicani, da učijo in pričujejo s tega govorniškega odra, ki nam pomagajo spoznati Jezusa Kristusa in mu slediti. In hvaležen sem za Svetega Duha, popolnega inštruktorja. Zaradi Svetega Duha vem, da nas ima nebeški Oče rad in da ima za nas popoln načrt, da Jezus je Kristus, Odrešenik in Odkupitelj sveta in da sta bila njegov evangelij in Cerkev obnovljena. O tem s hvaležnostjo pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.