“Ļōmņak ko n̄an Keememeji: Bōk in Bwebwenato ko Etto ilo Kallim̧ur M̧okta,” Itok, Ļoor Eō—N̄an M̧weeo im Kabun̄ in: Kallim̧ur M̧okta 2026 (2026)
“Bōk in Bwebwenato ko Etto ilo Kallim̧ur M̧okta,” Itok, Ļoor Eō: Kallim̧ur M̧okta 2026
Ļōmņak ko n̄an Keememeji
Bōk in Bwebwenato ko Etto ilo Kallim̧ur M̧okta
Bok in Joshua n̄an Esther ekkā ad jeļā kaki āinwōt “bok in bwebwenato in etto” an Kallim̧ur M̧okta Men in ejjab meļeļein bwe bok ko jet ilo Kallim̧ur M̧okta rejjab aorōk ilo bwebwenato. Ijjelo̧kin, bok ko kōn bwebwenato ko etto kar ņa etaer en̄in bwe kōnke lukkun jibadbad eo an rijeje ro an bok kein kar n̄an kwaļo̧k pein Anij ilo bwebwenato in mour ko an armej in Israel. Jibadbad eo ejjab n̄an kalikkar kien Moses, āinwōt an Livitikōs im Duteronomi kōm̧m̧ane. Ekar jab n̄an kwaļo̧k nōbar ak būromōj ilo jekjek in poem, āinwōt an kar bok in Sam Ko im Liaajlo̧ļ kōm̧m̧an. Im ekar jab n̄an je naan ko an rikanaan ro, āinwōt an kar bok in Aiseia im Ezekiel kōm̧m̧an. Ijjelo̧kin, bok ko kōn bwebwenato ko etto rej kwaļo̧k bwebwenato ko.
Wāween kalimjōkļok
Ilo m̧ool, bwebwenato kein rekar kwaļo̧ki jān juon wāween eoktak. Āinwōt an pen n̄an kalimjōk juon wūt, dōkā, ak wōjke eļapļo̧k jān juon enjeļ ilo juon iien, epen an alikkar an juon bwebwenato in etto naaj kwaļo̧k ļōmņak ak en̄jake an juon armej ak kurup in armej ro me raar je. Ļōmņak in ekoba tōmak im m̧o ko ilo laļ ko an rijeje ro im iminene ilo manit im tōmak ko aer. Ilo ad jeļā men in emaron̄ jipan̄ kōj meļeļe bwe rijeje ro im ro rej kobaiki bok ko kōn bwebwenato kein jān etto rekar mije wōt tipdikin meļeļe ko ralikkar ilo aer joļo̧k ko jet. Rekar kwaļo̧k jet ļōmņak ko ralikkar bwe ro jet ren jab maron̄ kōm̧m̧ani. Im rekar bun̄ūttok jem̧ļo̧k eo pedped ioon meļeļe im kōtmene ko. Jemaron̄ bar lo oktak in ļōmņak ko ilo aolep bok ko ilo Baibōļ (im jet iien ilowaan wōt ejja bok eo). N̄e eļapļo̧k ad jeļā kōn wāween kalimjoke kien, enaj em̧m̧anļo̧k ad meļeļe bok in bwebwenato ko etto.
Juon ļōmņak eo me epād ilo aolepān bok ko kōn bwebwenato ko etto ej ļōmņak eo an ro nejin Israel, armej in bujen ro an Anij. Tōmak ko aer ilo Irooj rekar jipan̄ er lo Pein ilo mour ko aer im An kōkm̧anm̧anļo̧k jem̧jerā ko an laļ ko aer. Ilo an bok ko kōn bwebwenato ko etto jab kajoor lo men kein ilo wāween in, wāween in n̄an kalimjōke ilo jetob ej m̧ōttan eo im ej kōm̧m̧an bwe bok in bwebwenato ko ilo Kallim̧ur M̧okta ren lukkuun aorōk n̄an ro rej pukot n̄an kalōk tōmak ko aer make ilo Anij.
Jeje in Kōmeļeļe ko kōn Aolepān Kallim̧ur M̧okta
Bok ko kōn bwebwenato ko etto ej jino ijo bok in Duteronomi ej jem̧ļo̧k ie, kōn iiō ko me epaake an jem̧ļo̧k an rIsrael ro ito itak ilo āne jem̧adān. Bok in Joshua ej kwaļo̧k bwe ro nejin Israel rej pojak n̄an deļo̧n̄e Kenan, āneen kallim̧ur eo aer, im kar kōmeļeļeik wāween aer kar anjo̧. Bok ko ālkin tok, Ri Ekajet Ro n̄an 2 Kronikel rej kwaļo̧k kōn en̄jake ko an rIsrael ilo āneen kallim̧ur, jān iien eo rekar jukjuk im amņak m̧ae iien eo Assyria im Babilon rekar anjo̧ im wiin. Bok in Ezra im Nihimaia ej kwaļo̧k kōn jepļaaktok eo an jejjo̧ kurup in rIsrael ro n̄an kapitōļ eo, Jerusalem, epepen ko tokelik. Āliktata, bok in Esther ej kwalok juon bwebwenato in Riisrael ro rej mour ium̧win kōm̧akoko ko an Ripersia.
Im en̄ņe unin an laajrak in m̧akūtkūt ko im iien ko ilo Kallim̧ur M̧okta kar jem̧ļo̧k. Jet ro rej kab tin juon kōttan aer riiti Baibōļ rej ilbōk ilo aer lo bwe rej kab tin kōjem̧ļo̧ke bwebwenato ko ilo Kallim̧ur M̧okta m̧okta jān aer riiti eļapļo̧k jān jim̧aten in peij ko an bok ko. Ālkin Esther, ejjab bar lukkuun lōn̄ meļeļe ko jej bōki kōn bwebwenato in riIsrael ro. Ijeļo̧kin, bok ko me rej itok ālkin—eļaptata bok ko an rikanaan ro—rekkar im jejjet n̄an iien eo em̧ōj karōke me kar kwaļo̧ki bok ko kōn bwebwenato ko etto. Iien kwaļo̧k naan eo an rikanaan Jeremaia, n̄an waanjon̄ak, ekar bōk jikin iien ko kar rekooti ilo 2 Kiin̄ Ro 22–25 (im ejja bwebwenato eo ilo 2 Kronikel 34–36). Jeļā men in emaron̄ ukōt wāween am̧ riiti jim̧or naan ko an bwebwenato eo im bok in kanaan ko.
N̄e Jet Men Rejjab Jejjet
N̄e jej riiti Kallim̧ur M̧okta, āinwōt bar bwebwenato in etto ko jet, kwoj tin riit kōn armej ro ak ba men ko me, ilo raan kein, āinwōt rejjekkar im rekaamijak. Jej aikuj kōtmene meni n—rijeje ro an Kallim̧ur M̧okta rekar kalimjōk laļ in kōn juon ļōmņak me kar ilo jet wāween, oktak jidik jān ļōmņak ko ad. Jorrāān, jem̧jerā an kajjojo laļ, im eddo ko an kōrā ro rej jet iaan apan̄ ko me rijeje ro etto rekar baj loe wōt bwe eoktak ijjeļo̧kin ko ilo raan kein.
Kōn men in ta eo jej aikuj kōm̧m̧ane n̄e ej itok n̄an eoon ko ilo jeje ko rekwojarjar me āinwōt rekaleln̄o̧n̄? Kein kajuon, emaron̄ jipan̄ n̄e jej kōmeļeļeik eoon ko ilo juon m̧eļeļe edepakpakļo̧k. Ewi wāween an jejjet ilo karōk in lo̧mo̧o̧r eo an Anij? Ewi wāweeen an jejjet ippān ta eo kwojeļā kōn paaktokin Jemedwōj Ilan̄ im Jisōs Kraist? Ewi wāween an jejjet kōn m̧ool ko kar litok ilo eoon ko jet ak kōn katak ko an rikanaan ro remour? Im ewi wāween an jejjet kōn unoojdikdik ko an Jetōb n̄an būruōm̧ im kōļmenļo̧kjeņ ko am̧ make?
Ilo jekjek ko jet, eoon ko remaron̄ jejjet n̄an jabdewōt iaan men kein. Jet iien eoon ko remaron̄ āinwōt juon m̧ōtttan bajōļ eo me āinwōt n̄e ejjeļo̧k jikin ilubwiljin bajōļ ko jet kwar kadede kōļaaki. Kajjieon̄ in karōk m̧ōttan bajōļ eo men̄e ejjab wāween em̧m̧an kōm̧m̧ane. Ak jab ebbweer n̄an kōļaaki aolepān bajōļ ko. Ijjeļo̧kin, komaron̄ aikuj likūt m̧okta m̧ōttan eo ejjab jejjet kiiō. Ilo am̧ ekkatak eļapļo̧k im kōļaaki elōn̄ bajōļ ko, em̧m̧an ļo̧k am̧ loe wāween an bajōļ ko jejjet n̄an doon.
Emaron̄ bar jipan̄ n̄an kakeememej bwe n̄an kōm̧m̧an jon̄an juon ļōmņak ealikkar, bwebwento ko etto ilo jeje ko rekwojarjar rej kōn bōd ko an armej. N̄an waanjon̄ak, bukwi iiō ko remootļo̧k “elōn̄ men ko ralikkar im aorōk kar būkeļo̧k jān [Baibōļ],” ekoba m̧ool ko raorōk kōn katak ko im kain̄i ko (1 Nipai 13:28; bar lale eoon 26, 29,40). Ilo ejja iien eo wōt, jej aikuj m̧ōņōņō in kwaļo̧k bwe ļōmņak ko ad make ebar wōr jon̄aer: enaaj aolep iien wōr men ko me jejjab lukkuun meļeļe kaki im kajjitōk ko me rejjan̄in lōn̄ uwaaki er.
Jet eoon ilo jeje ko rekwojarjar remaron̄ āinwōt m̧ōttan bajōļ ko me jejjab jeļā kajejjete n̄an bajōļ ko.
Pukot Dōkā Jiddik ko Rejatōltōl (Gems)
Ak ilo iien in, kajjitōk ko ejjeļo̧k uwaakier rejjab aikuj dāpij kōj jān mennin aorōk eo an m̧ool ko an indeeo me jej loi ilo Kallim̧ur M̧okta—jekdon n̄e mennin aorōk kein jet iien rej pinjak iumin bwidej edekākā in en̄jake im kāālet ko renana kar kōm̧m̧ani jān armej ro rejjab wānōk. Bōlen elōn̄ iaan dōkā jiddik ko rejatōltōl (gems) kein rej bwebwenato ko im eoon ko me rej kam̧ool kōn iakwe eo an Anij—eļaptata ro me rej ukōtļo̧k kōļmenļo̧kjeņ ko aer n̄an katok eo an Jisōs Kraist. Kalimjoke jān aolep angle ko, dōkā jiddik ko rejatōltōl (gems) ko rej jatōltōl im meramļo̧k ilo raan kein āinwōt kar etto. Im kōnke bwebwenato kein rej ba kōn armej in bujen ro an Anij—em̧m̧aan im kōrā ro, ro ekar ewōr aer m̧ōjņo ko me armej rej jelm̧ae ak jekdo̧o̧n rekar iakwe im rekar jerbal n̄an Irooj—dōkā jiddik ko rejatōltōl (gems) ko kōn m̧ool eo me ej pād ilo bok ko me elōn̄ bwebwenato in etto ko ie ilo Kallim̧ur M̧okta.