»To je tvoj dar«, Liahona, jan. 2025.
Glas svetih iz poslednjih dni
To je tvoj dar
»Nebeški Oče,« sem molila, »kakšen dar lahko razvijem, ki bo blagoslovil tvoje otroke?«
Yanina je bila kot dekle navdihnjena s spoznanjem, da je petje dar, s katerim lahko blagoslavlja druge. Kasneje je bila izbrana za eno od mednarodnih članic, ki bo na generalni konferenci pela z zborom Tabernacle Choir (fotografija je bila posneta v Saltlaškem tabernaklju).
Ko je predsednik Gordon B. Hinckley (1910–2008) leta 1999 obiskal Ekvador, sem ga slišala reči: »Karkoli se odločiš narediti, naredi kar najbolje lahko.«
Kot otrok sem spoznala, da nam Bog daje darove, ki nam omogočajo, da blagoslavljamo druge (gl. Moroni 10:8–18). Molila sem: »Nebeški Oče, kakšen dar lahko razvijem, ki bo blagoslovil tvoje otroke?«
Pri šestnajstih letih sem na pobudo direktorice lokalnega konservatorija začela s študijem petja. »Krasen glas imaš,« mi je rekla.
Ko je občinstvo po mojem prvem pevskem nastopu zaploskalo, me je jasno prešinilo: »To je tvoj dar.« Jokala sem, ker je bila moja molitev uslišana. Vendar se je v moji deželi včasih težko preživljati kot glasbenik. A vedela sem, da Gospod pripravi pot. Zato sem nadaljevala s študijem petja in si prizadevala postati kar se da najboljša.
Ko sem bila stara devetnajst let, sem dobila štipendijo za študij v tujini. Vendar se ta priložnost in podobne možnosti niso uresničile. Če se uzrem nazaj vidim, da je Gospod hotel, da ostanem v Ekvadorju.
Ljudje so mi govorili, da v glasbi nimam prihodnosti, ker nimam prestižne izobrazbe v tujini, bogastva ali prepoznavnega imena. Toda vedela sem, da ima Bog zame načrt, zato sem svoj talent uporabila za služenje v Cerkvi, kjer sem ustanovila zbore, vodila glasbo in skušala navdihniti druge, da bi razvili svoje darove in talente.
Ko so mi kasneje ponudili delo na televizijski postaji, me je skrbelo zaradi skušnjav, povezanih z zabavno industrijo. Toda odgovor na moje molitve se je glasil: »Sprejmi službo in pokaži, da si lahko umetnica, ne da bi pri tem spustila svoja merila.«
Delala sem kot asistentka v televizijski umetniški produkciji, kot pomočnica zborovskega direktorja Simfoničnega zbora Guayaquil in kot članica upravnega odbora Ekvadorske hiše kulture za pokrajino Guayas.
Pričujem, da je mogoče uresničiti sanje, ne da bi pri tem žrtvovali svoja načela. Danes je moje ime prepoznavno v moji domovini in v mojem poklicu – zahvaljujoč moji zavezanosti, da živim po evangeliju in razvijam darove, ki mi jih je dal nebeški Oče.
Ko smo poslušni Očetovi volji, nemogoče postane mogoče (gl. Matej 19:26). Vem, da nas Bog ljubi in nam želi pomagati razviti naše darove za blagoslov drugih.