Glas svetih iz poslednjih dni
Najlepši dan
Gospod je s pomočjo očetovih staroselskih korenin spravil našo družino.
Moj pokojni oče, Claude Roy, je umrl leta 2015, nedolgo zatem, ko se je krstil. Do takrat smo bili z mamo, brati in sestrami člani Cerkve že nekaj časa, toda oče se desetletja odločno ni hotel pridružiti.
Čez čas je rekel: »Postal sem trdosrčen in razdražen zaradi obiskov svojih otrok in vnukov in želel sem se izolirati od svoje družine. Doma je naraščala napetost in moj odnos z ženo je postal napet.«
Takrat enkrat je začel spremljati svoje kanadske staroselske prednike, ki so bili potomci narodov Mi’kmaq in Huron-Wendat. Potem ko je navezal stik s skupnostjo Mi’kmaq blizu kraja, kjer je odraščal, je bil povabljen na powwow, slovesnost ameriških domorodcev.
Na večer powwowa je visoki poglavar razprl roke in prosil otroke, naj pridejo k njemu, da jih blagoslovi. Govor, ki je sledil o pomembnosti družine in potomcev, je mojega očeta zadel kot grom.
V tistem trenutku je rekel: »Videl sem, kako družina izteguje roke proti meni, medtem ko sem jim obrnil hrbet. Prevzela me je neizmerna, nepopisna žalost, kakor da bi se mi trgalo srce. V tistem trenutku sem vedel, da je Gospod uporabil besede plemena mojih prednikov, da bi mi omehčal srce. Vedel sem, da se moram obrniti na nebeškega Očeta in popraviti škodo, ki sem jo povzročil svoji družini.«
Oče se je počasi pobotal z družino in vsakega družinskega člana prosil za odpuščanje. Po zgledu svoje žene in otrok je začel moliti in brati Mormonovo knjigo. Ko je prebral veliko zgodovinskih zgodb o ameriški celini, je začutil, da ga vleče k Mormonovi knjigi. Njena verodostojnost se mu je takoj potrdila.
»Obkrožen z družino sem se krstil za člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni,« je rekel. »To je bil najlepši dan v mojem življenju! Pričujem o moči ljubečega zgleda. Čeprav sem postal trdosrčen, je moja žena šestintrideset let ohranjala vero in bila moj krščanski vzor. Potem pa se je en konec tedna zame vse spremenilo.«
Zgodba mojega očeta nas lepo opominja, da nam Odrešenik poda »roke milosti« in da nas bo, če se bomo pokesali, zares sprejel (gl. Alma 5:33).