Hvaležni za zbiranje

Z brati v Prvem predsedstvu in zborom dvanajstih apostolov izjavljamo: »Ta Cerkev je zasidrana v popolnem življenju svojega glavnega vogalnega kamna, Jezusa Kristusa, in v njegovi neskončni odkupni daritvi ter dobesednem vstajenju. /…/ Vse nas vabi, naj pridemo k njemu in v njegovo Cerkev, prejmemo Svetega Duha, odrešilne uredbe in dosežemo trajno radost.«

Ker se obnova nadaljuje z nenehnimi razodetji, »zemlja ne bo nikoli več enaka, ker bo Bog ‘vse osredinil v Kristusu’ (Efežanom 1:10)«.

»Vse« vključuje njegove ovce. Odrešenik nas poziva, naj opustimo hudobijo sveta in se zberemo pri njem. Želi, da so njegove ovce luč, ki močno sveti, in da postavijo merilo za preostanek sveta tako, da odražajo, kako živijo pravi učenci, vključno s tem, kako doživljajo pravo radost, ko se v življenju osredotočajo na Odrešenika.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko pridemo k njemu (gl. Matej 11:28), tako da udejanjamo vero v kesanje, sprejmemo krst v njegovi Cerkvi in prejmemo dar Svetega Duha.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko izkusimo duhovno ozdravitev, ki izhaja iz tega, da prejemamo zakrament, pričujemo, da smo voljni prevzeti njegovo ime, se ga vselej spominjati in spolnjevati njegove zapovedi (gl. Nauk in zaveze 20:77, 79).

Pri Odrešeniku se zberemo, ko si življenje vsak dan zapolnimo z njegovimi besedami in resnico, vključno z nauki njegovih prerokov, vidcev in razodevalcev.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko izpilimo svojo sposobnost, da ga slišimo, in živimo vredni šepetov Svetega Duha.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko utrdimo svojo spreobrnitev, poglobimo vero, smo še bolj predani učenci, posnemamo njegov vzor in si vsak dan prizadevamo postati malce boljši.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko v templju sklenemo svete zaveze in prejmemo svete uredbe.

Pri Odrešeniku se zberemo, ko se potrpežljivo in pogumno podrejamo »vsemu, kar se Gospodu zdi prav [nam] zadati« (Mozija 3:19).

Kot zadnje, pri Odrešeniku se zberemo, ko o njem učimo in pričujemo, ko svoje družine, prijatelje in bližnje povabimo, naj se z nami zberejo pri »luči, življenju in upanju sveta«.

Ko se zberemo in združimo kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, sklenemo medsebojno prijateljstvo in družabništvo. Drug drugega podpiramo, učimo in izgrajujemo. Prizadevamo si, kot je rekel Odrešenik, da bi bili »eno« (Janez 17:21, gl. tudi Nauk in zaveze 38:27) in da bi se »ljubili med seboj« (Janez 13:34).

Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je učil: »Udeležba v Cerkvi nam daje moč in okrepi vero, kar izhaja iz druženja z drugimi verniki in vzajemnega čaščenja s tistimi, ki si prav tako prizadevajo, da bi ostali na poti zavez in bili boljši Kristusovi učenci.«

V Cerkvi se lahko duhovno odpočijemo in začnemo znova. Nudi nam uredbe in duhovniško polnomočje za njihovo izvajanje. Nudi nam obnovljeno resnico, čisti nauk in osebno razodetje. V njej nas sprejmejo medse, nas v srcu tolažijo in spodbujajo. Nudi nam priložnosti, da živimo po dveh velikih zapovedih (gl. Marko 12:30–31).

Gospod nas je opozoril, da se »sovražnik zbira« (Nauk in zaveze 38:12). Da bi obvarovali svoje družine in preprečili vse večji Satanov vpliv, postaja naše skupno čaščenje kot svetih še pomembnejše.

»Enotnost,« je učil prerok Joseph Smith, »je moč.«

Prerok Joseph je tudi rekel: »Naglo se približuje dan, ko se bo izpolnila obnova vsega, o čemer so prerokovali vsi sveti preroki, in sicer zbiranje Izraelove hiše.« Eden tistih, ki so tako prerokovali, je bil Jeremija v Stari zavezi:

»Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko ne bodo več govorili: ‘Kakor živi Gospod, ki je Izraelove sinove pripeljal iz egiptovske dežele,’

ampak: ‘Kakor živi Gospod, ki je Izraelove sinove pripeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je zavrgel.’« (Jeremija 16:14–15)

Prerok Joseph je nadalje izjavil: »Smo izvoljeno ljudstvo, kateremu se je Bog odločil dati slavo poslednjih dni, /…/ ko bodo Božji sveti zbrani vsak iz svojega naroda, rodu, ljudstva in jezika.«

Za dovršitev tega dela »bom [poslal] veliko ribičev, govori Gospod, da jih polovijo. Nato pošljem veliko lovcev, da jih polovijo na vsaki gori in na vsakem griču in v skalnih razpokah.« (Jeremija 16:16)

Bratje in sestre, kot Izrael zavez poslednjih dni – člani obnovljene Cerkve Jezusa Kristusa – smo Gospodovi ribiči in lovci. Poklicani smo, da zberemo Gospodove izvoljene z vsake gore, hriba in zaselka. Poklicani smo, da Božjim otrokom ponudimo priložnost, da postanejo polnopravni dediči vsega, kar je Bog obljubil svojim zvestim otrokom. To je največje služenje, kar bi ga sploh lahko nudili.

To božansko navodilo izpolnjujemo tako, da zbiramo Izrael na obeh straneh tančice – drugim oznanjamo dobre novice o obnovi, iščemo svoje umrle prednike in zanje v templju izvajamo namestniške uredbe. To navodilo izpolnjujemo tudi, ko Odrešenikovo ljubezen izkazujemo s služenjem, zgledom, pričevanjem in s tem, da povabimo druge, naj se nam pridružijo.

»Gospod vodi obnovo svojega evangelija in svoje Cerkve,« je dejal predsednik Henry B. Eyring, drugi svetovalec v Prvem predsedstvu. »Gre pred nami. Povsem pozna prihodnost. Vabi vas k delu. Pri njem se vam pridružuje.«

Kaj se je zgodilo z žepno uro deda Nelsona? Pred nekaj leti sem jo dal sinu. Ta ura ga, tako kot je mene, zdaj povezuje z njegovimi predniki in ga spominja na njegovo dolžnost do potomcev.

In tako to gre. Vsak rod zaveze nadaljuje Gospodovo delo in opravlja svoj del pri pripravi sveta na drugi prihod Jezusa Kristusa.

Da bi bili vselej hvaležni za privilegij in zaupanje, ki nam ga je podelil Gospod, ko se zbiramo pri Odrešeniku, zbiramo s svetimi in zbiramo pri služenju Bogu!