Riti Poetry (pohloh kahs ahkuhtweyac ke nuhnak ac puhla) ke Wuhlweacng Mahtuh

Ma se met, e kuh in kahsrwe kom in etuh lah poetry luhn mwet Hebrew ma oasr lun Wuhlweacng Mahtuh tiacna oreklac ke oacna sie puhsra, oacna ke kuhtuh kain in poetry sahyac uh. Ac finne puhsra, orekmakihnyen kahs, ac kalweniyacn puhsra kwacna oasr ke poetry luhn mwet Hebrew uh, ma inge tuhlac ke pacl se ma luhngasyucklac pwacpuhl uh. Sie atac kom e akihlen an pa kalweniyacn nuhnak uh, ma kuhtuh pacl uh pahngpahng muh “parallelism” (kalwen luhn nuhnak ma oacna sie). Pa inge sie mwe srihkasrak fihsrwacsr ma oasr ke puk lal Isaiah:

KePsalm 29 puhkantwen lain kalweniyuck—kain se ke:

Ac pa inge pac sie atac kuht liye ac etuh lah lain ahkluo se inge oacna sie nuhke lain se met inge pwacnwacng fihsrwacsr kuht in kahlwem ke sramsram fototo soko inge.

Ke sihm inge, mwet se inge kalweni nuhnak se ac oasr kitin ma sielacna inmahsrlo. Ohiyac se inge kuh in ahkuhtweyac yohk ke nuhnak se ma kalweniyuck uh ac orekmakihn ma tiac oacna sie la an in ahkuhtweyac nohfohn kac kuh in orwaclah mwe nuhnak se nuhkac an.

Ke kuhtuh ohiyac sahyac an, sacntacns luo ma kalweniyuck an orekmakihn kahs oacna sie in ahkkahlwemye ke nuhnak ma tiacna oacna sie inmahsrlon ma uh, kain se ke ma se inge:

Kain in kahs kalwen inge tiac sikyak ke tahfonglac. Mwet ma suhmuhslah inge oruh na in oacyac. Ma se inge kahsrwelos in ahkkahlwemye ke puhla lalos kuh ma pwacye ke kuh ac ke ohiyac kahto. Pwacnwacng ke kom akihlen kahs kalweniyuck ke Wuhlweacng Mahtuh uh, siyuck sum sifacna lah kahsrwe kom fuhkah in kahlwem ke mwe fahkwack se luhn mwet se ma suhmuhslah ingacn. Fin pa ke kahs lal Isaiah ah, meac el srihke in fahk ke el kapsruh “kuh” nuhke “nuknk oaskuh” ac “Zion” nuhke “Jerusalem”? (Isaiah 52:1). Meac kuht kuh in fahk ke pohloh kahs se inge “top muhlahlah se” fin kuht etuh lah “kahs toasr” pa opposite la uh? (Proverbs 15:1).

Kuhtuh mwet uh kapsruh ritiyacn poetry uh nuhke pacl se elos ohsun nuhsin sie mwet sasuc. Riti poetry ke Wuhlweacng Mahtuh uh, kuh in oacna ke kuht e ohsun nuhsin sie mwet sasuc fin sie muhtuhnfacl loeskalah ac siena facsin suc orekmakihn siena kahs liki kuht—ac el ahluhkwelah yac tausin luo matwac. Mwet se inge e kuh in fahk kahs ma kuht tiacna kahlwem kac ke muhtwacwacackiyac an, tuhsruhk tiac kalmeac an pa wacngihn ma yohk srihpac elos enenuh in fahk. Kuht enenuh na in sislah pacl lasr in weluhlos, ac srihke in liye ma uh oacna ke elos liye uh. Kuht kuh in konwacack lun insiacsr, lah kuht kahlwem sin sie sin sie. Ac kuht fin mongfihsrwacsr ac luhngse, mwet sasuc se kuht ohsun se ingacn kuh in eklac sie kawuck na sacohk se sesr.

Pwacnwacng kom e riti sramsram e puk lal Isaiah uh, oruh in na muh pacl se emet lom in ohsun nuhsin sie mwet. Siyuck sum sifacna, “Meac nuhnak ac puhla luhk?” Meac kom puhla ke ma kom riti an—finne kom tiacna kahlwem ke nohfohn kahs ingacn? Na kom sifilpac riti, pacl puhkantwen fin ac kuh. Nuhnkuh in riti in yohk kom in lohng; kuhtuh mwet uh konwacack kalmeyacn ma uh ke kain in atac se inge. Oruh in akihlen ke kahs Isaiah el sulaclah in orekmakihn, yohk na kahs ma kuh in sruhlwaclah sroal uh ke nuhnak lom an. Fuhkah puhla lom ke petsac kuh sroal inge? Meac kahs inge fahk ke puhla lal Isaiah uh? Ke kom lutlut ke kahs luhn mwet sihm ke Wuhlweacng Mahtuh yohk uh, e yohkwelihk kahlwem kac lah elos sulaclah kahs lalos ac ohiyac in sihm lalos in ahkuhtweyac ke mwe nuhnak na loal kawihl se.

Poems (pohloh kahs ahkuhtweyac ke nuhnak ac puhla) kuh in ekihn kawuck na wowo lasr ke srihpen kahsrwe kuht in kahlwem ke puhla lasr ac ma sikyak nuhsesr. Poem ke Wuhlweacng Mahtuh inge sacohk na pwacye mweyen ma inge kahsrwe kuht in kahlwem ke puhla na yohk srihpac lasr ac ke ma sikyak nuhsesr—kain se ke ma e kapsruh inmahsrlosr nuhsin God.

Ke kom lutlut ke poetry ke Wuhlweacng Mahtuh uh, esam lah lutlut ke ma suhmuhslah uh pa yohk srihpac emet ke e pwen kuht nuh yohrohl Jisus Kraist uh. Ke kom rit uh suk ke akucl, petsac, ac ma pwacye ma e sramtweack luhlahlfongi lom in El. Suk ke mokleyuck sin Nguhn Muhtahl ke kom lutlut ke ma suhmuhslah uh.