»Ali bova najino vnukinjo spet videla?«, Liahona, julij 2025.
Glas svetih iz poslednjih dni
Ali bova najino vnukinjo spet videla?
Najina odločitev, da sprejmeva prošnjo predsednika Nelsona, je pripeljala do nepričakovanega čudeža.
Ilustriral: David Malan/Malan Creative
Leta 1999 je umrl najin najstarejši sin. Za seboj je pustil ženo in enoletno hčerko, s katerima sva imela krasen odnos in čudovita tedenska srečanja.
Zaradi tragičnih okoliščin sva se z vnukinjo zadnjič pogovarjala na njenem tretjem rojstnem dnevu. Veliko let sva molila, se postila in upala, da jo bova nekako spet lahko videla.
Predsednik Russell M. Nelson nas je na oktobrski generalni konferenci leta 2018 prosil in nam obljubil: »Rotim vas, da najdete način, da se z Gospodom dogovorite za reden termin za obisk – da boste v njegovi sveti hiši – in se nato tega termina točno in radostno držite. Obljubljam vam, da bo Gospod poskrbel za čudeže, za katere ve, da jih potrebujete, ko se žrtvujete, da služite in častite v njegovih templjih.
Ko sem slišala te besede, sem čutila, da mi nebeški Oče govori po svojem preroku. Zato sva se z možem zavezala, da bova vsak torek začela hoditi v tempelj in to obvezo spolnjevala »točno in radostno«.
Nekega dne leta 2019 mi je takrat enaindvajsetletna vnukinja nepričakovano po spletu poslala sporočilo. Sprva sva se sporazumevali počasi, a ko so se njena sporočila nadaljevala, je začela postavljati vprašanja, ki so odprla čudovit osredotočen pogovor. Sprva naju je občasno spustila v svoje življenje, nato pa pogosto.
Leta 2021 sva jo povabila, naj zahvalni dan preživi z najino družino. Sprejela je in čudovito smo se imeli, ko smo jo spoznavali. Zlahka se je spoprijateljila s tetami, strici, nečakinjami in nečaki. Želela je, da bi njen obisk zahvalnega dne postal tradicija.
Leto kasneje se je z nama ponovno povezal odtujeni sin. Marca 2024 smo prvič v življenju naše družine imeli družinsko srečanje, ki so se ga udeležili vsi živi otroci z zakonci in vsemi šestnajstimi vnuki.
Vedno sem verjela, da prerok govori v imenu Gospoda. Verjamem, da se je ta prepotrebni čudež zgodil zaradi razodetega vodstva in obljube predsednika Nelsona.
Moje pričevanje in ljubezen do nebeškega Očeta in njegovega Sina nista bila in nista odvisna od tega čudeža. Vendar se čudim, kako osebna je njuna ljubezen do mene in kako močne so njune obljube, ki pridejo po preroku.