Odgovor na veliko vprašanje: Kaj mislite o Kristusu?

Nathan H. Williams

profesor religijskih ved, Univerza Brighama Younga – Idaho

Kako se bo razlikovalo naše naslednje življenje glede na to, kako odgovorimo na to vprašanje?

76. razdelek Nauka in zavez predstavlja videnje, osredotočeno na Kristusa, ki vsem Božjim otrokom predlaga, naj premišljujejo o globokem vprašanju: »Kaj mislite o Kristusu?« (Matej 22:42) Starešina Neal A. Maxwell (1926–2004) iz zbora dvanajstih apostolov je poudaril pomembnost našega odgovora, rekoč: »Ali lahko odgovorimo tako s svojim življenjem kot z jezikom: ‘Ti si Kristus, Sin živega Boga.’ (Matej 16:16) Dokler ne bomo mogli, kar koli bomo rekli in naredili, na koncu ne bo kaj dosti spremenilo.«

Ko sta Joseph Smith in Sidney Rigdon razmišljala o pomenu odlomka iz Janeza 5:29, sta doživela nebeško videnje glede vstajenja Božjih otrok in kraljestev slave, v katera gredo na podlagi svojih odgovorov o Jezusu Kristusu in njegovem večnem evangeliju.

Kdo je Jezus Kristus?

Videnje, opisano v 76. razdelku Nauka in zavez, poudarja ključne resnice o Jezusu Kristusu:

»Gospod je Bog in razen njega ni drugega Odrešenika.« (1. verz)
On je »milosten in milostljiv s tistimi, ki se [ga] bojijo, in z veseljem [izkaže] čast tistim, ki [mu] /…/ služijo pravično« (5. verz).
»Prišel je na svet, /…/ da bo nosil grehe sveta in da bo svet posvetil in da ga bo očistil vse nepravičnosti; da bi bili po njem odrešeni vsi, ki mu jih je Oče dal v varstvo in so bili ustvarjeni po njem.« (41.–42. verz)
In Jezus Kristus je to popolno odkupno daritev navsezadnje izpeljal »s prelivanjem svoje lastne krvi« (69. verz).

Posebna priča

Joseph in Sidney pogumno pričujeta o dejanskosti in pomembnosti Jezusa Kristusa:

»On živi!

Kajti videla sva ga, in sicer na Božji desnici; in slišala sva glas, ki je pričeval, da je Očetov Edinorojeni –

da so in so bili z njim in preko njega in zaradi njega ustvarjeni svetovi in prebivalci le-teh so sinovi in hčere, rojeni Bogu.« (22.–24. verz)

Sinovi pogube

Jezus Kristus bo rešil vse, razen sinov pogube (Nauk in zaveze 76:44). Na vprašanje »Kaj mislite o Kristusu?« so v celoti odgovorili tako, da so zavrnili Svetega Duha ter zanikali in kljubovali Jezusu Kristusu in njegovi moči, potem ko se jim je razodel (gl. 43. verz). S tem so ga »križali sami sebi in ga javno sramotili« (35. verz).

Telestialna slava

Kako tisti v telestialnem kraljestvu odgovarjajo na vprašanje: »Kaj mislite o Kristusu?« Odločijo se, da bodo zavrnili evangelij in »pričevanje o Jezusu« (Nauk in zaveze 76:82, 101) in zavračajo njegove zapovedi, ker so »lažnivci in čarodeji in prešuštniki in razvratniki« (103. verz).

Vendar prejmejo vstajenje in stopnjo slave, ki »presega vse razumevanje« (89. verz). Izpolnjujejo vsaj en zakon telestialnega kraljestva (gl. Nauk in zaveze 88:36), ki od vseh zahteva, naj »upognejo koleno in vsak jezik bo priznal njemu, ki sedi na prestolu na veke vekov« (Nauk in zaveze 76:110).

Terestrialna slava

Kako ljudje v terestrialnem kraljestvu odgovarjajo na vprašanje: »Kaj mislite o Kristusu?« Čeprav imajo »pričevanje o Jezusu«, v pričevanju »niso hrabri«; »zatorej ne prejmejo krone nad kraljestvom našega Boga« (79. verz). To so tisti, ki »prejmejo Sinovo navzočnost, vendar ne Očetove polnosti« (77. verz).

Jezus Kristus in njegov večni evangelij nam ne dajeta le izziva, naj vemo, temveč tudi naj delamo in postanemo. Da bomo prejeli polnost Očeta in Sina, moramo prejeti tempeljske uredbe in biti zvesti tem zavezam. Prerok Joseph Smith pojasni: »Če človek dobi polnost Božjega duhovništva, jo mora dobiti tako, kot jo je prejel Jezus Kristus, in sicer tako, da spolnjuje vse zapovedi in spolnjuje vse uredbe Gospodove hiše.« Terestrialna bitja nočejo prejeti Očetove polnosti.

Celestialna slava

Kako se ljudje v celestialnem kraljestvu odzovejo na vprašanje: »Kaj mislite o Kristusu?« Prejmejo »pričevanje o Jezusu«; verjamejo »v njegovo ime«, se krstijo »na način njegovega pokopa, tako da so pokopani v vodo v njegovem imenu« (51. verz). Spolnjujejo »zapovedi, [da bodo] lahko umiti in očiščeni vseh svojih grehov in prejeli Svetega Duha s polaganjem rok tistega, ki je posvečen in pečaten v to polnomočje« (52. verz). Premagajo jih »z vero [v Gospoda Jezusa Kristusa] in jih pečati Sveti Duh obljube« (53. verz). Popolni postanejo »preko Jezusa, posrednika nove zaveze, ki je izpeljal to popolno odkupno daritev s tem, ko je prelil svojo lastno kri« (69. verz).

Odrešenik razume svojo vlogo v načrtu sreče, ki ga je pripravil nebeški Oče: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Janez 14:6) Nihče ne prejme celestialne slave oziroma Očetove polnosti, ne da bi sprejel vse, kar Odrešenik ponuja preko svoje odkupne daritve (gl. Nauk in zaveze 84:37–38): njegovo ljubezen, moč, milost, dobroto, služabnike, pravico, zapovedi, uredbe in zaveze.

Predsednik Russell M. Nelson poudarja vlogo, ki jo ima Cerkev Jezusa Kristusa, da pomaga Božjim otrokom prejeti večno življenje: »Dolgoletni cilj Cerkve je, da bi vsem članom pomagala do večje vere v Gospoda Jezusa Kristusa in v njegovo odkupno daritev, da bi jim pomagala pri tem, da bi z Bogom sklenili zaveze in jih spolnjevali ter okrepili in pečatili svoje družine.«

Predsednik Nelson nas je spodbudil, naj si za večni cilj izberemo celestialno kraljestvo in pozorno premislimo, kje se bomo zaradi svojih odločitev, ko smo še tukaj na zemlji, znašli v naslednjem svetu.« Če se bomo odzvali na to prošnjo, bomo pripravljeni odgovoriti na veliko vprašanje: »Kaj mislite o Kristusu?«

Videnje stopenj slave nam ne zagotavlja le, da je svobodna volja resnična, temveč tudi, da so odločitve zares pomembne. Prav tako nas opominja, da smo zaradi Jezusa Kristusa »odkupljeni od padca« in smo »postali za vekomaj svobodni, /…/ da se odloči[mo] za svobodo in večno življenje preko velikega Posrednika vseh ljudi ali da se odloči[mo] za ujetništvo in smrt« (2 Nefi 2:26–27). Kako se bomo odločili? Naša prihodnost v tem življenju in naša večna usoda sta tako svetli kot naša vera v Jezusa Kristusa.