Kako s prepevanjem odženeš sence

»Čas je za spanje,« je z nasmehom rekla mami.

Logan je šel v svojo sobo. Zmolil je in se splazil na posteljo. Nato mu je mamá prebrala zgodbo. Počasi je zaprl oči. Kmalu je zaspal.

Toda Logan je imel strašne sanje. Bil je sam v temnem prostoru. Videl je veliko, bodičasto pošast z ogromnimi zobmi. Nanj je zarjovela. Nato je začela teči proti njemu!

Logan je poskušal pobegniti. Toda spodrsnilo mu je in je padel! Pošast je bila vedno bližje in večja, dokler –

Logan se je zbudil in se usedel na posteljo. Obrisal si je solzne oči in videl, da je zunaj še vedno temno.

O sanjah se je hotel pogovoriti s starši. A ni hotel iz postelje. Zaradi teme se mu je zdelo, da se nekje skriva pošast. Vsaka senca je bila videti grozeča. Pasje lajanje zunaj je zvenelo kot renčanje pošasti.

Logan si je povlekel rjuhe do nosu. Preveč ga je bilo strah, da bi se premaknil.

Hotel je ponovno zaspati. Toda vsakič, ko je zaprl oči, je videl jezni obraz pošasti in ostre zobe. Ni mogel nehati gledati strašnih senc.

Nato je na mizi ob postelji zagledal sliko. Na njej so bili on, njegova dva brata, papá in mamá pred templjem v Monterreyju v Mehiki. Videti so bili tako srečni.

Nenadoma so mu v glavo šinile besede njegove najljubše pesmi iz Osnovne. »Rad opazujem tempelj,« je Logan začel tiho peti, »nekoč odšel bom tja, da molim bom, učil se in čutil bom Duha.«*

Med petjem je Logan razmišljal o tistem dnevu v templju z družino. Čutil je globok mir. Zaradi templja bo z družino lahko za večno.

Logan ni mogel slišati pasjega laježa čez svoj glas. Zaprl je oči in še naprej pel. »Tukaj v templju se pečatimo z družinami za vedno.« V srcu je začutil mir, zato se je nasmehnil. Vedel je, da pošasti ni.

Soba je bila prej temna in strašljiva. Zdaj pa je bila mirna in varna. Logan se je naslonil na blazino in mirno zaspal.

Ko se je zbudil, je bilo zunaj sončno. Vstal je in pogledal sonce, ki se je odsevalo od njegove fotografije templja. Ko se je pripravljal za cerkev, si je brundal svojo najljubšo pesem.

Na poti v cerkev je družini pripovedoval o svoji nočni mori in pesmi, ki jo je prepeval. V kapeli je poslušal govore in prepeval pesmi. Nato je bil čas, da gre v Osnovno.

Logan je rad poslušal klavir. In zdaj je vedel, da so nekatere pesmi dovolj močne, da lahko odženejo celo strašne pošasti.

»Dobrodošli na uri za petje,« je rekla voditeljica Osnovne. »Katero pesem naj zapojemo najprej?«

»Jaz vem!« je rekel Logan in dvignil roko visoko v zrak. »Zapojmo ‘Rad opazujem tempelj’.«

Ilustrirala: Carolina Farías