“Tshwanetseng go di Gakologelwa: Kgolagano,” Tlayang, Ntshalang Morago—Ya Lelwapa le Kereke: Kgolagano e Kgologolo 2026 (2026)
“Kgolagano,” Tlayang, Ntshalang Morago: 2026
Tshwanetseng go di Gakologelwa
Kgolagano
Go ralala Kgolagano e Kgologolo, o tlaa bala gantsi lefoko kgolagano. Gompieno re tlwaeletse go akanya ka dikgolagano e le ditsholofetso tse di boitshepo le Modimo, mme mo lefatsheng la bogologolo, dikgolagano e ne e le karolo e e botlhokwa ya dikamano tsa motho le yo mongwe. Tsa tshireletso le phalolo ya bone, batho ba ne ba tlhoka gore ba tshepane, mme dikgolagano e ne e le tsela ya go babalela tshepo eo.
Ke gone fa Modimo a bua le Enoko, Noa, Moše, le ba bangwe ka ga dikgolagano, O ne a ba laletsa go tsena mo kamanong ya tshepo le Ene. Re bitsa kgolagano e kgolagano e ntšha le e e sa khutleng kgotsa kgolagano ya ga Aberahame—bokao jwa kgolagano e Modimo a e dirileng le Aberahame le Sara mme a e ntšhafatsa le dikokomana tsa ga Isake le Jakobe (le gone a bidiwa Iseraele). Mo Kgolaganong e Kgologolo, e ne e itsiwe fela jaaka “kgolagano.” O tlaa bona gore Kgolagano e Kgologolo ke motheo wa polelo ya batho ba ba iponeng jaaka baja boswa ba kgolagano e—batho ba kgolagano.
Kgolagano ya ga Aberahame e tswelela ka go nna botlhokwa gompieno, bogolo thata go Baitshepi ba Malatsi a Bofelo. Ka go reng? Gonne le gone re batho ba kgolagano, re le kgotsa re se dikokomane ka tlhamalalo tsa ga Aberahame, Isake, le Jakobe. Ka lebaka le, go botlhokwa go tlhaloganya se kgolagano ya ga Aberahame e leng sone le ka fa e re amang ke teng gompieno.
Ke eng Kgolagano ya ga Aberahame?
Aberahame o ne a batla “go nna molatedi yo mogolo wa tshiamo” (Aberahame 1:2), ke gone Modimo a mo laletsa mo botsalanong jwa kgolagano. Aberahame e ne e se wa ntlha go nna le keletso e, ebile e ne e se wa ntlha go amogela kgolagano. E ne e le, morago ga tsotlhe, kgolagano ya bosakhutleng. Aberahame o ne a batla, “ditshegofatso tsa borre” (Aberahame 1:2)—ditshegofatso tse di neng di neelwa ka kgolagano go Atamo le Efa mme morago go batho ba ba batlang ditshegofatso tse ka tlhwaafalo.
Kgolagano ya Modimo le Aberahame e solofetsa ditshegofatso tse di gakgamatsang: boswa jwa lefatshe, kokomane e ntsi, phitlhelelo ya ditao tsa boperesiti, le leina le le tlaa tlotlwang mo ditshikeng tse di tlang. Mme kgolagano e e ne e sa itebaganya fela le ditshegofatso tsa ga Aberahame le lelwapa lwa gagwe ba tlaa di amogelang mme le gone mo tshegofatsong e ba tlaa e nnang go bana botlhe ba Modimo. “O tlaa nna tshegofatso,” Modimo a bolela, “mme mo go wena malwapa otlhe a lefatshe a tlaa segofadiwa” (Genesise 12:2–3).
A kgolagano e e ne e neela Aberahame, Sara, le dikokomane tsa bone seemo sa tshiamelo mo gare ga bana ba Modimo? Fela mo tseleng ya gore ke tshiamo go segofatsa ba bangwe. Lelwapa lwa ga Aberahame ba ne “ba tshegetsa bodiredi le Boperesiti go ditšhaba tsotlhe,” ba abelana “ditshegofatso tsa Efangele, tse e leng ditshegofatso tsa poloko, le e leng botshelo jwa bosakhutleng” (Aberahame 2:9, 11). Go nna batho ba Modimo ba kgolagano go ne go sa reye gore ba botoka mo go ba bangwe; go ne go raya gore ba na le tiro ya go thusa ba bangwe go nna botoka.
Kgolagano e e ne e le tshegofatso e Aberahame a neng a e batla. Morago ga go e amogela, Aberahame o ne a re mo pelong ya gagwe, “Motlhanka wa gago o go batlile ka tlhwaafalo, jaanong ke go bone” (Aberahame 2:12).
Se e ne e le dingwaga tse di dikete tse di fitileng, mme kgolagano e e buseleditswe mo letsatsing la rona. Mme ka jaana e diragadiwa mo matshelong a batho ba Modimo. Go diragadiwa ga kgolagano go oketsa lobelo mo malatsing a bofelo jaaka tiro ya Modimo e tswelela, e segofatsa malwapa go ralala lefatshe. Mme mongwe le mongwe, jaaka Aberahame, o batla go nna molatedi wa tshiamo yo mogolo—mongwe le mongwe yo o batlang Morena ka tlhwaafalo—o ka nna karolo ya yone.
Kgolagano ya ga Aberahame e raya eng mo go Nna?
O ngwana wa kgolagano. O dirile kgolagano le Modimo fa o kolobediwa le fa o tsaya sakaramente. Mme o amogela kgolagano ka botlalo ka ditao tse di boitshepo tsa tempele.
Ka dikgolagano tse le ditao, re nna batho ba Modimo. Re golagana le Ene “ka dibofo tsa bosakhutleng.” “Fa re dira kgolagano le Modimo,” Poresidente Russell M. Nelson o rutile, “re tlogela lefelo le le sa itlhaloseng ka bosakhutleng. Modimo o ka se phuaganye botsalano jwa Gagwe le bao ba ba dirileng tshwaragano e e ntseng jalo le Ene. Ka nnete, botlhe ba ba dirileng kgolagano le Modimo ba na le phitlhelelo ya lorato le le kgethegileng le kutlwelobotlhoko. … Ka ntlha ya kgolagano ya rona le Modimo, ga A kitla a lapa mo maitekong a Gagwe go re thusa, ebile ga re kitla re fetsa bopelotelele jwa kutlwelobotlhoko ya Gagwe mo go rona.” O tlaa bona se mo ditsong tsa batho ba kgolagano ba Modimo mo Kgolagano e Kgologolo, le gone o tlaa e bona mo botshelong jwa gago jaaka mongwe wa bana ba Gagwe ba kgolagano.
Be Not Afraid [Se Boifeng], ka Dan Wilson
Se ke go tlhaloganya mo go rategang mo go rona ka ntlha ya Tsosoloso ya kgolagano ya ga Aberahame ka Moperofeti Joseph Smith. Ke gone fa o bala ka dikgolagano mo Kgolaganong e Kgologolo, se akanye fela ka botsalano jwa Modimo le Aberahame, Isake, le Jakobe. Le gone akanya ka ga botsalano jwa Gagwe le wena. Fa o bala ka ditsholofelo tsa dikokomane tse di sa balegang, se akanye fela ka didikadike tse gompieno di bitsang Aberahame rraabone. Akanya le gone ka ga tsholofetso ya Modimo go wena ya malwapa a bosakhutleng le koketsego ya bosakhutleng. Fa o bala ka ga tsholofetso ya boswa jwa mafatshe, o seka wa akanya fela ka lefatshe le le solofeditsweng Aberahame. Akanya le gone ka ga bofelelo jwa selesetiale jwa lefatshe ka bo lone—boswa jo bo solofeditsweng go ba ba “bonolo” ba ba “letang mo Moreneng” (Mathaio 5:5; Pesalema 37:9, 11). Le fa o bala ka ga tsholofetso ya gore batho ba kgolagano ba Modimo ba tlaa segofatsa “malwapa otlhe a lefatshe” (Abraham 2:11), o seka wa akanya fela ka bodiredi jwa ga Aberahame kgotsa baperofeti ba ba tswang mo go ene. Akanya le gone ka se o ka se dirang—jaaka molatedi wa kgolagano wa ga Jeso Keresete—go nna tshegofatso go malwapa a a go dikaganyeditseng.