Moja pot do potrpežljive vztrajnosti

Fotografija avtorice: Shaun Sutton

Ko sem se leta 2016, potem ko sem častno služila misijon v severnem delu Filipinov, vrnila domov v južni del Filipinov, sem se veselila, da bom obiskovala Univerzo Brighama Younga na Havajih in doživela vse druge pustolovščine, ki so pred mladimi odraslimi.

Nenadoma pa sem začela hujšati. Zdravnica mi je diagnosticirala hipertiroidizem. Prestrašila me je, kakšne bodo posledice, če bolezni ne bi zdravili.

Kljub zdravljenju se je moje telo začelo spreminjati. Oči so se mi izbočile in postala sem zelo suha. Zaradi svojega videza sem se izogibala fotografiranju in celo pogledu v ogledalo.

Zdravila so počasi začela delovati. Toda tri leta kasneje so mi postavili diagnozo druge bolezni – depresivne motnje. Ti dve bolezni sta me oropali samozavesti. S težavo sem vstala iz postelje, da bi šla v šolo, in nisem se čutila sposobno, da bi služila v Cerkvi.

Bil sem jezna, ker je Bog dopustil, da se je to zgodilo. Spraševala sem se, zakaj naj služim z vsem srcem in dušo, če mi to prinaša le preizkušnje. V uteho pa so mi bile naslednje besede predsednika Jeffreya R. Hollanda, vršilca dolžnosti predsednika zbora dvanajstih apostolov: »Strtega duha je moč pozdraviti, prav kakor se lahko zacelijo zlomljene kosti in strta srca.« Ko sem slišala te besede, sem zajokala. Imela sem strtega duha, ki je potreboval zdravljenje.

Odraščala sem v vernem domu in moja vera v nebeškega Očeta in Jezusa Kristusa je kljub bolečini in negotovosti ostala nedotaknjena. Postopoma sem nove okoliščine sprejela in se jim prilagodila.

Sedaj, osem let kasneje, me moje bolezni ne upočasnjujejo več. Sprejemam jih kot del življenja. Počutim se celovito. Služim in živim polno življenje, čeprav se bodo zdravstveni izzivi morda nadaljevali celo življenje. Naučila sem se, da je potrpežljivo vztrajanje del zemeljskega življenja (gl. Nauk in zaveze 121:7–8). Učim se spiti grenko čašo in ostati močna.

Zdaj delam v kadrovskem oddelku podjetja za umetno inteligenco in ob večerih opravljam spletni študij na Univerzi Brighama Younga – Pathway Worldwide. Prenehala sem se spraševati: »Zakaj jaz?« in se začela spraševati: »Kaj se lahko naučim? Kako mi ta izkušnja lahko koristi?«

Ko se ozrem nazaj, vidim, da sta me ves čas spremljala nebeški Oče in Jezus Kristus. Ko grem naprej, vem, komu lahko zaupam (gl. Pregovori 3:5–6, 2 Nefi 4:34).