Kako iz svojih zavez črpamo Božjo moč?

Foto: Ben Johnson

Vsaka od nas ima priložnost, da sklene svete zaveze s samim Bogom nebes. Te zaveze sklenemo, ko sodelujemo v duhovniških uredbah. Ko spolnjujemo zaveze, nas Bog blagoslovi s svojo močjo.

Skupaj z menoj se spomnite preroškega navodila predsednika Russella M. Nelsona glede tega, kako priti do Božje moči: »Vsak moški in vsaka ženska, ki sodeluje pri duhovniških uredbah in ki z Bogom sklene zaveze in jih spolnjuje, lahko neposredno posega po Božji moči.« Ta neposredni dostop do Božje moči je dar, ki ga Bog velikodušno daje svojim otrokom.

Kako je ta moč, ki izhaja iz spolnjevanja zavez, ki jih sklenemo z duhovniškimi uredbami, videti v vašem vsakodnevnem življenju? Kako ženska zaveze črpa to božansko moč?

Upam, da vam bo moj primer pomagal, ko boste opravljale duhovno poživljajoče delo, da boste same spoznale, kaj pomeni biti obdarjena z Božjo močjo.

Nekega dne sem od snahe Amy prejela besedilno sporočilo: »Moli za Dottie.«

Moja vnukinja Dottie prejšnjo noč ni spala. Amy je bila vso noč z njo in je rekla, da je Dottie vročična. Amy ji je dala malo zdravila, vendar je bila Dottie še vedno vroča in nemirna. Moj sin Connor pa je bil na službeni poti in se je nameraval vrniti domov šele čez dva dni.

Ko je končno napočilo jutro, je Amy ugotovila, da so Dottiejine ustnice modre. Tudi roke so bile modre in hladne na otip. Amy je takoj dobila vtis: »Odpelji Dottie k pediatru.« Upoštevala je ta navdih, poklicala pediatrovo ordinacijo in zagotovili so ji, da bodo Dottie takoj sprejeli.

Na srečo je pediatrova ordinacija čez cesto od hiše moje mame. Amy je začutila, naj se pelje mimo mamine hiše. Moja mama je delala na dvorišču in z veseljem sprejela Dottiejino štiriletno sestro Goldie, medtem ko je Amy Dottie odpeljala k pediatru. To je bil odgovor na Amyjino skrb, da mora hkrati paziti na Goldie in skrbeti za Dottie.

Pediater je ugotovil, da ima Dottie pljučnico, ki je verjetno posledica tega, da je pred nekaj dnevi pogoltnila nekaj vode iz kopalne kadi. Dottie so zdravili z antibiotiki in preostanek dneva je preživela v materinem naročju, dvignjena, da so bile dihalne poti odprte in je lažje dihala.

Ponudila sem se, da grem na poti domov iskat večerjo. Amy mi je dovolila, za kar sem ji bila hvaležna. Spraševala sem se, kako je Amy šlo po neprespani noči, stresu zaradi bolne malčice in potrebi, da se posveti Goldie.

Z vrečko pripravljene hrane, ki sem jo kupila na poti, sem vstopila v njihov dom in našla Amy in deklici mirne. Amy je prekipevala od energije in njeno obličje je izžarevalo svetlobo. Bila je spokojna, čeprav jo je čakala še ena noč, ko bo sama z bolno Dottie. Ni je bilo strah. Bila je samozavestna. To je bil mir, ki je presegal vsak um. Hotela sem se samo osredotočiti na ta trenutek in ga vsrkati.

Amy si prizadeva spolnjevati svoje zaveze z Bogom in je blagoslovljena z njegovo krepilno močjo. Duh jo je spodbudil k dejanjem, ki jih je sprejela, da je poskrbela za Dottie. In Gospodova moč je okrepila njeno sposobnost, da se je potrpežljivo in ljubeče ter z mirnim zagotovilom, da bo vse dobro, spoprijela s potrebami svoje družine.

To je blagoslov Božje moči, ki nam je na voljo zaradi svetih zavez in zaradi Odrešenikovega odkupnega žrtvovanja. Ta moč nas spreminja, krepi, pomirja, nam vliva samozaupanje, nam prinaša mir in povečuje našo zmožnost izpolnjevanja ženskih odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog.