Nebeški Oče želi govoriti z vami

Adamu in Evi ter vsem, ki jima bodo sledili, je angel naročil: »Kesal se boš in klical k Bogu v Sinovem imenu na veke vekomaj.« (Mojzes 5:8)

Jezus je učil: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« (Matej 7:7) »Kadar pa ti moliš, /…/ moli k svojemu Očetu /…/ na skrivnem«. (Matej 6:6) »Vi torej molite takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9)

Jezus je nenehno molil k Očetu. »Šel [je] na goro molit in vso noč je prebedel v molitvi k Bogu.« (Luka 6:12) »Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit.« (Marko 6:46) »Prišli so na kraj z imenom Getsemani in Jezus je rekel svojim učencem: ‘Sedíte tukaj, dokler bom molil!’« (Marko 14:32) Ko je bil Jezus na križu, je molil za vojake, ki so ga križali: »Oče, odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo.« (Luka 23:34)

Sveti spisi nam svetujejo, naj vselej molimo (Luka 21:36, 2 Nefi 32:9, 3 Nefi 18:15, Nauk in zaveze 10:5, 19:38, 20:33, 31:12). »Posvetuj se z Gospodom v vseh svojih dejanjih in vodil te bo v dobro.« (Alma 37:37) Poleg tega »[izkazujemo] vso zahvalo in hvalo, ki jo zmore posedovati vsa [naša] duša« (Mozija 2:20), in tako priznavamo vse, kar Oče dela za nas.

Predsednik Russell M. Nelson je pojasnil: »Duhovno samospoštovanje se začne s spoznanjem, da je vsako novo jutro Božji dar. /…/ Ohranja nas iz dneva v dan in nas podpira iz trenutka v trenutek (gl. Mozija 2:21).«

Nefi je dejal: »Kajti če bi prisluhnili Duhu, ki človeka uči, naj moli, bi vedeli, da morate moliti; kajti zli duh človeka ne uči, naj moli, ampak ga uči, da ne sme moliti.« (2 Nefi 32:8)

Greg K. Olsen: detajl slike Kristus obudi Jairovo hčer

Z Odrešenikovim zgledom in nasveti angelov ter prerokov skozi stoletja jasno vemo, da moramo vsak dan moliti, da bi izrazili hvaležnost za svoje blagoslove, in da moramo molitev nenehno ohranjati v svojem srcu. Dolžni smo se sporazumevati z Očetom.

Še bolj veličastno pa je, da se Oče v nebesih odziva na naše molitve. Tehtno vprašanje v tem zemeljskem svetu je, kako naj bolje sprejmemo in razumemo odgovore, smernice in tolažbo, ki prihajajo od Očeta?

V več kot sedmih desetletjih življenja sem spoznal, da nam Oče govori. Nismo sami. Nebeška bitja bdijo nad nami in nam pomagajo, ko se trudimo slediti Odrešeniku.

Prejemanje odgovorov na molitve se začne z vero v nebeškega Očeta in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Jezus je rekel: »Ne boj se, samo veruj!« (Marko 5:36) Zaupamo mu, se po svojih najboljših močeh trudimo spolnjevati zapovedi in v vsem iščemo njegovo roko. »In z ničemer človek ne užali Boga /…/ razen [tisti], ki ne priznajo njegove roke v vsem in niso poslušni njegovim zapovedim.« (Nauk in zaveze 59:21)

Božja roka v našem življenju ne pomeni, da Bog povzroča zlo ali strašne tragedije, ki se dogajajo v našem svetu. Pomeni pa, da vam bo v težavah in krivicah stal ob strani, vam okrepil sposobnosti, vas tolažil in bo vaše stiske posvetil v vašo korist (gl. 2 Nefi 2:2).

Če verujemo v Boga in spolnjujemo njegove zapovedi, se seveda naučimo bolje slišati njegov glas.

Septembra 1993, ko sem bil prvo leto generalni voditelj, naju je predsednik James E. Faust (1920–2007), tedaj član zbora dvanajstih apostolov, z mojo ženo Kathy povabil, naj se z njim udeleživa duhovnih minut na Univerzi Brighama Younga. Ne pozabite, da je bilo leto 1993 čas pred vsesplošno dostopnostjo pametnih telefonov, družbenih omrežij in spleta.

Predsednik Faust je v govoru z naslovom »The Voice of the Spirit« (Glas Duha) posvaril: »V vaši generaciji vam bodo preštevilni govorili, kako živeti, kako zadovoljiti svoje strasti, kako imeti vse. Na dosegu roke boste imeli do petsto televizijskih kanalov. Na voljo bodo vsakovrstne programske opreme, interaktivni računalniški modemi, podatkovne baze in oglasne deske; na voljo bodo namizno založništvo, satelitski sprejemniki in komunikacijska omrežja, ki vas bodo dušili z informacijami. /…/ Glas, ki se ga morate naučiti poslušati, je glas Duha.«

Predsednik Boyd K. Packer (1924–2015), predsednik zbora dvanajstih apostolov, je učil o glasu rahlega šepeta Duha, ko je pripovedoval o izkušnji naravoslovca Johna Burroughsa, ko se je s prijatelji sprehajal po parku, kjer je bilo veliko ljudi. Tole so besede predsednika Packerja:

»Nad zvoki mestnega življenja je [gospod Burroughs] zaslišal ptičjo pesem.

Ustavil se je in prisluhnil! Tisti, ki so bili z njim, tega niso slišali. Ozrl se je naokrog. Tega ni opazil nihče drug.

Motilo ga je, da bi vsi spregledali nekaj tako lepega.

Iz žepa je vzel kovanec in ga vrgel v zrak. Na pločnik je priletel z zvokom, ki ni bil glasnejši od ptičje pesmi. Vsi so se obrnili; to so slišali!

Ob vseh zvokih mestnega prometa je težko razločiti ptičjo pesem. Vendar jo lahko slišite. Jasno jo lahko slišite, če se ji naučite prisluhniti.«

Predsednik Packer je o Svetem Duhu učil leta 1979, ko je bilo življenje veliko bolj mirno in hrup sveta veliko tišji kot dandanes.

Predsednik Nelson je učil: »Če ste bolj pozorni na informacije na družbenih omrežjih kot na šepet Duha, potem se izpostavljate duhovnemu tveganju.«

Predsednik Faust je rekel: »Če želimo prisluhniti glasu Duha, moramo tudi mi napeti ušesa, obrniti oko vere k viru glasu in stanovitno zreti v nebo.«

Ta glas Duha seže tako do našega razuma kot do naših čustev. »Da, glej, v mislih in v srcu ti bom povedal po Svetem Duhu, ki bo prišel nate in ki bo prebival v tvojem srcu.« (Nauk in zaveze 8:2) Prisluhnite svoji vesti – razodetje se pogosto poraja tam.

Molite z vernim srcem

Odgovorov in navdiha ni mogoče izsiliti. Molimo in čakamo z vernim srcem. Nekaterih odgovorov v tem življenju ne bo, toda pravičnim bo Gospod vedno poslal svoj mir (gl. Janez 14:27). Odgovori pogosto pridejo, ko molimo, da bi pomagali ljudem okrog sebe. Včasih pridejo »vrstico za vrstico, nauk za naukom« (Nauk in zaveze 98:12).

Glas nebes nas lahko doseže ob nepričakovanem času in na nepričakovanih krajih, najbolj opazne priložnosti pa najdemo v tihih kotičkih in na svetih krajih. V tišini svojih jutranjih molitev in razmišljanj najdem nenavadne blagoslove. Drugič pa nam vsakodnevno, individualno, neprekinjeno branje svetih spisov, četudi je včasih rutinsko, glas Duha prinaša v srce kot ogenj.

Včasih je navdih izrecno posledica tega, kar beremo, drugič pa nam to, o čemer premišljujemo, prinese odgovor glede povsem drugačne skrbi. Spomnite se besed starešine Roberta D. Halesa: »Ko želimo govoriti z Bogom, molimo. Ko želimo, da Bog spregovori nam, se poglobimo v svete spise.«

Ko okrog nas divja posvetni hrup in motnje, Gospod svojemu preroku naroča, naj gradimo vedno več templjev. Ko izzive pustimo zunaj, a vstopimo z molitvami in skrbmi, se v teh svetih Gospodovih hišah učimo resnice večnosti.

Pred enim letom nam je predsednik Nelson dal naslednjo izjemno obljubo: »Moji dragi bratje in sestre, obljubljam vam naslednje. Nič vam ne bo bolj pomagalo trdno se držati železnega droga kot čaščenje v templju tako pogosto, kot vam okoliščine dovoljujejo. Nič vas ne bo bolj zaščitilo, ko se boste spopadali s temno meglo sveta. Nič ne bo bolj okrepilo vašega pričevanja o Gospodu Jezusu Kristusu in njegovi odkupni daritvi ali vam bolj pomagalo razumeti veličastni Božji načrt. Nič ne bo vašega duha bolj pomirilo v času bolečin. Nič ne bo bolj odprlo nebes. Nič!«

Vsaka generalna konferenca prinaša dodatne obilne blagoslove. V prihajajočem mesecu aprilu se bomo ponovno sestali na generalni konferenci, da bomo prisluhnili Gospodovemu glasu. Na generalno konferenco prihajamo z molitvijo in pripravljeni. Vsakdo od nas ima pereče skrbi in iskrena vprašanja. Prihajamo, da bi poživili svojo vero v našega Odrešenika, Jezusa Kristusa, in okrepili sposobnost, da se upremo skušnjavam. Prihajamo, da bi prejeli poduk z višav. Obljubljam vam, da boste, če se boste pripravljali in na zasedanja generalne konference prišli v duhu molitve, začutili odgovore na svoje skrbi in vedeli boste, da je nad vami »nebeška roka«.

Verujte, da vam nebeški Oče govori. Res! Naj vam vera v nebeškega Očeta in njegovega ljubega Sina pomaga razpreti tančico in prejeti Očetov glas. Pričujem, da vas Bog spremlja in ljubi bolj, kot je mogoče izraziti z besedami.