»Del Božjega načrta in templja«, Liahona, mar. 2025.
Del Božjega načrta in templja
Ta tri načela nas opominjajo, da vsi lahko prejmemo blagoslove, ki jih Bog ponuja svojim otrokom.
Leslie Nilsson: fotografija barranquillskega templja v Kolumbiji
Sedela sem v skupini članov Cerkve. Nikoli prej se nismo srečali, vendar nam je bilo vsem nekaj skupno: bili smo samski.
Zdaj bi se rada za trenutek vrnila nazaj. V evangeliju Jezusa Kristusa nas ne opredeljujejo oznake. Naša prava identiteta, je učil predsednik Russell M. Nelson, je, da smo »dobesedno duhovni Božji otroci«. Razumem, da moramo nekatere člane Cerkve imenovati samski. Za to obstajajo praktični razlogi. A kot se je zdelo v tem primeru, člani zaradi tega včasih čutijo, da so izločeni. Morda jim celo otežuje, da bi čutili, da so popolnoma vključeni v Božje odrešenjske in povzdignjenjske blagoslove.
Veste, pogovarjali smo se o templju – in nekateri v skupini so menili, da jih samski status izključuje iz tega, da bi prejeli polnost tempeljskih blagoslovov. Razumem; če v cerkvi, ki se osredotoča na družino, nisi poročen, je morda težko razumeti, kako spadaš zraven. A obenem vem, da Gospod ne presoja na podlagi zunanjega videza ali oznak, ali je nekdo vreden prejeti obljubljene blagoslove. Gospod »vidi v srce« (1 Samuel 16:7) in daje svoje blagoslove na voljo vsem, ki se odločijo, da mu bodo sledili. V to verjamem z vsem srcem. V mislih imam torej tri načela, ki pomagajo samskim svetim iz poslednjih dni spoznati, da spadajo v Božji načrt in tempelj.
1. Bog je zasnoval svoj načrt za vsakega od svojih otrok
Ker je za povzdignjenje neobhodna nova in večna zaveza zakonske zveze, se nemara zdi, da Božji načrt ni bil ustvarjen za tiste, ki so samski (gl. Nauk in zaveze 131:1–3). Toda starešina Patrick Kearon je učil: »Očetov lepi načrt, in sicer njegov ‘neverjetni’ načrt, je zasnovan tako, da vas pripelje domov, ne da ostajate zunaj. Nihče ni postavil cestne zapore in tja namestil nekoga, da bi vas preusmeril in vas poslal stran. Dejansko je ravno nasprotno. Bog vam neumorno sledi. ‘Želi, da se vsi njegovi otroci odločijo, da se bodo vrnili k njemu’, in uporablja vse možne ukrepe, da bi vas privedel nazaj.«
Bog tistih, ki so samski, ne namerava odsloviti, da ne bili deležni blagoslovov, ki jih ponuja. Predsednik M. Russell Ballard (1928–2023), vršilec dolžnosti predsednika zbora dvanajstih apostolov, je učil: »Sveti spisi in preroki iz poslednjih dni potrjujejo, da bo imel vsakdo, ki zvesto spolnjuje evangelijske zaveze, priložnost za povzdignjenje.« Vsaka duša je v očeh nebeškega Očeta zelo dragocena – tako zelo, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da je umrl in nas vse odkupil od greha, zato da bomo lahko imeli dar večnega življenja (gl. Janez 3:16–17, Nauk in zaveze 18:10–12).
Če se življenje odvije drugače, kot smo pričakovali, se lahko zgodi, da se vprašamo o svojem namenu v Božjem načrtu. Vendar njegov načrt nikdar ni zagotovil, da bodo življenja vseh nas videti enaka. Ne vemo, katere radosti, razočaranja, uspehi ali srčne bolečine nas lahko doletijo. Predsednik Dallin H. Oaks, prvi svetovalec v Prvem predsedstvu, je rekel: »Toliko je tega, česar še ne vemo, zato je naša edina gotovost zaupanje v Gospoda in njegovo ljubezen do njegovih otrok.«
Morda ne vemo, zakaj je naša pot zdaj videti tako, kot je. Toda zaupanje v Boga in njegovo ljubezen vam lahko razjasni, kako je zasnoval svoj načrt za vse svoje otroke – tudi za vas.
Massimo Criscione: fotografija notranjosti središča za obiskovalce rimskega templja v Italiji
2. Tempelj ima za vsakega osebne blagoslove
Morda menimo, da se pečatenja nanašajo le na moža in ženo. A pečatenja poleg tega, da združijo pare z Gospodom, tudi združijo družine za večno. S pečatenjem so vsi Božji otroci deležni večnih blagoslovov, če spolnjujejo svoje zaveze.
Moč pečatenja potrdi vse duhovniške uredbe v nebesih in na zemlji. Starešina D. Todd Christofferson iz zbora dvanajstih apostolov je učil: »Zaradi [moči pečatenja] je odrešenje posameznikov in povzdignjenje družin na splošno na voljo Božjim otrokom, kjer koli in kadar koli že so živeli na zemlji. Nobena druga teologija ali filozofija ali polnomočje se ne more meriti s takšno vsevključujočo priložnostjo. Ta moč pečatenja je celovito udejanjanje Božje pravice, milosti in ljubezni.« Blagoslovi, ki jih ponuja Gospod, so tako vseobsegajoči, da so na voljo vsakomur, ki bo z njim sklenil zaveze in jih spolnjeval.
Ko častimo v Gospodovi hiši, bolje dojamemo, kako je Božji načrt vseobsegajoč. Predsednik Nelson je učil, da nam bo čas v templju »pomagal razmišljati celestialno in uzreti vizijo, kdo resnično ste, kdo lahko postanete in kakšno življenje imate lahko za večno«. Pojasnil je tudi, da nam bo čaščenje v templju dalo zaščito, močnejše pričevanje, tolažbo, osebno razodetje, boljše znanje in moč ter boljše razumevanje Božjega načrta.
Tempelj, naj smo poročeni ali samski, nam vsem nudi osebne duhovne privilegije – to je kraj, ki krepi in daje moč vsem, ki si želijo bližine z Bogom. Več o tem v stranski vrstici »Moč tempeljskega čaščenja«.
3. V templju lahko poglobimo svoj odnos z Jezusom Kristusom
V templju je glavni poudarek na Jezusu Kristusu. On je središče Božjega načrta in razlog, da vsi lahko prejmemo odrešitev in povzdignjenje. Predsednik Nelson je učil: »Gospodova hiša je hiša učenja. Tam Gospod uči na svoj način. Tam vsaka uredba uči o Odrešeniku. Tam spoznamo, kako odstremo tančico in se jasneje sporazumevamo z nebesi. Tam se naučimo, kako ukorimo nasprotnika in pritegnemo Gospodovo duhovniško moč, da okrepi nas in naše ljubljene. Kako neučakan bi moral biti vsak od nas, da bi tam iskal zatočišče.«
V templju lahko najdemo zatočišče in občutek pripadnosti tako, da v uredbah in zavezah iščemo Odrešenika. Ob tem bomo našli dokaz, da nas ljubi in da so Bogu vsi enaki (gl. 2 Nefi 26:33). Ker nas ljubi, želi, da bi z njim stkali »večne vezi« in bili preko svojih zavez deležni »posebne ljubezni in milosti«. Če sklenemo in spolnjujemo tempeljske zaveze, lahko okrepimo svoj odnos z njim, kar nam vse življenje prinaša »upanje, radost in optimizem« – ne glede na okoliščine.