2025
Denar na tržnici
julij 2025


Denar na tržnici

Tokrat bom naredil točno to, kar me je mama prosila, je pomislil Anane.

Resnična zgodba iz Gane.

deček drži denar in gleda živila na stojnici

Anane se je med hojo po ulici nasmehnil. Tržnico sta napolnila vonj po cvrtju rib in živahno kramljanje ljudi. Bil je na poti do stričeve hiše. Mama je Ananeju dala nekaj denarja, da bi ga dal stricu.

Razgledal se je po vseh stojnicah, na katerih so prodajali pridelke, hrano in drugo. Nato mu je nekaj padlo v oči.

Na stojnici s hrano so imeli dve njegovi najljubši sladkariji, karamelo in piškote. Pogledal je denar, ki mu ga je dala mama. Sto cedijev je veliko, je pomislil. Njegove najljubše sladkarije so bile le 10 cedijev. Stric verjetno ne bi niti opazil, če bi kakšen manjkal.

Anane je kupil sladkarije. V usta je potisnil karamelo in nadaljeval pot do stričeve hiše.

Stric je stal pred hišo, ko je Anane stopil k njemu.

»Če to ni mali Anane! Pridi bliže,« je rekel stric. »Kaj lahko storim zate?«

»Prinesel sem ti nekaj denarja od mame.« Anane mu je izročil denar, nato pa je roke spravil nazaj v žepe. Ali bo stric opazil, da nekaj denarja manjka? Opazoval je, kako ga je stric preštel.

»Hvala, ker si mi ga prinesel,« je rekel stric.

Anane je bil vesel, da stric ni opazil, da manjka denar. Poslovil se je in se odpravil na dolgo pot domov. Med potjo je pojedel vse karamele in piškote.

»Kako je bilo na poti do strica?« je vprašala mami, ko je Anane prišel domov.

Skomignil je z rameni. »Dobro.«

»Hvala, ker si mu odnesel denar zame,« je rekla mama.

Anane je pogledal v tla. Začel se je počutiti krivega. Kaj če bi starši izvedeli, da je zapravil nekaj denarja? Ni hotel izgubiti njihovega zaupanja.

Naslednje jutro je mama prosila Anana, naj kupi nekaj stvari v bližnji trgovini. »Ko boš končal z nakupom, pridi takoj domov, prav?«

»Prav.« Anane se je sprehodil po tržnici, vendar se ni ustavil, da bi kaj kupil. Stisnil je obrvi in pomislil: Tokrat bom naredil točno to, kar me je prosila mama.

Takoj ko je končal, se je odpravil domov. Mami je dal ves preostali denar.

Tisto nedeljo je Anane šel v svoj razred Osnovne. »Dobro jutro!« je rekla učiteljica. »Danes se bomo pogovarjali o poslušnosti. Pomembno je, da poslušamo starše in sprejemamo dobre odločitve.«

Anane je pomislil na denar, ki ga je porabil za karamele in piškote. Začutil je, da ga stiska v želodcu. Vedel je, da se je napačno odločil.

Po cerkvi je Anane hotel govoriti s starši. Srce mu je razbijalo.

»Mami, oči? Se spomnita, ko sta mi dala denar, da ga odnesem stricu?« je vprašal Anane. »No, z nekaj denarja sem kupil nekaj priboljškov.« Anane je pogledal v tla. »Žal mi je.«

»Hvala, ker si bil iskren,« je rekel oče. »Ponosen sem nate.«

Anane se je nasmehnil. Bil je tako srečen, da je povedal resnico. In po tem, ko je povedal staršem, se je počutil dobro. Že zdaj je sprejemal boljše odločitve.

Stran PDF

Ilustriral: Aleksandar Zolotic