Ne ravno popoln dan

Adeline je končala z risanjem zadnjega potrditvenega okenca na papir. Poleg njega je napisala: Moli zjutraj in zvečer.

»Kaj je to?« je vprašala mami.

»Pripravljam kontrolni seznam za jutri,« je dejala Adeline. »Imela bom popoln dan!«

Mami je dvignila obrvi. »Res?«

Adeline je prikimala. »V Osnovni smo se učili o izpopolnjevanju v Kristusu. Postala bom zelo dobra, da bom lahko imela popolne dneve.«

»Vesela sem, da si želiš sprejemati dobre odločitve,« je rekla mami. »Toda veš, da je bil na zemlji samo nekdo, ki je bil popoln – Jezus Kristus.«

Adeline je vzdihnila. »Vem. Ampak res želim poskusiti! Mislim, da to zmorem.«

Ko je napočilo jutro, je bila Adeline pripravljena. Postlala si je posteljo in zmolila jutranjo molitev.

Pri zajtrku je pomagala nahraniti svojo mlajšo sestrico Sylvio. Ko je Sylvia razlila breskve po vsem stolu, je Adeline globoko zajela sapo. Preštela je do štiri in pomagala počistiti.

V šoli je Adeline iskala ljudi, ki so potrebovali pomoč. Lucas je imel zvit gleženj, zato mu je nesla pladenj za kosilo.

Ko je Adeline odhajala iz šole, je gospe, ki je držala odprta šolska vrata, namenila najlepši nasmeh. Gospa je bila ponavadi videti namrščena. A danes se je nasmehnila nazaj!

Po pouku je Adeline dala Sylvii svojo najljubšo plišasto žival, da se je z njo igrala. In preden je šla spat, je molila. Odkljukala je vse stvari s seznama in se zavila v odeje. Bila je zelo ponosna in utrujena. Pripravljena je bila na jutrišnji še en popoln dan!

Ko se je Adeline naslednji dan zbudila, so bile vse njene punčke raztresene po tleh. Sylvia je držala eno in jo sesala. Gotovo jih je vse potegnila ven!

»Sylvia!« je zakričala Adeline. »Rekla sem ti, da se ne smeš dotikati mojih punčk!« Zgrabila je punčko, ki jo je držala Sylvia. Sylvia je zajokala in pobegnila.

Adeline je pogledala na svoj kontrolni seznam na vratih. Stisnilo jo je pri srcu.

Mami je vstopila ravno takrat, ko je Adeline na licu začutila solzo.

»Kaj se je zgodilo?« je vprašala mami.

»Pozabila sem moliti. Nisem pospravila postelje.« Adelinin glas je zadrhtel. »In bila sem nesramna do Sylvie. Moj popoln dan je uradno končan!«

Mami je objela Adeline. »Zelo težko je biti ves čas popoln. Pravzaprav je to nemogoče.«

Adeline se je namrščila. »Ampak kako naj bom potem popolna v Kristusu?«

»To je ravno to! Brez Jezusa Kristusa ne moremo biti izpopolnjeni,« je rekla mami. »On je dal svoje življenje za nas, ker je nebeški Oče vedel, da bomo delali napake in da bomo potrebovali pomoč. Jezus sprejme naše nepopolne poskuse in jih izboljša.«

Adeline je pomislila. »Torej ne morem imeti popolnega dne vsak dan?« je vprašala.

Mami je zmajala z glavo. »Ne. Imela boš težke dni. A imela boš tudi dobre dni.« Mami je Adelinine lase dala za uho. »Pomembno je, da se trudiš po svojih najboljših močeh. Tudi če se dan začne z napačno odločitvijo, lahko vedno molimo, da se pokesamo in poskusimo znova. S pomočjo Jezusa Kristusa si dovolj.«

Adeline je postalo toplo pri srcu.

»Zdaj pa za tvoj seznam.« Mami je pokazala na seznam. »Kaj če bi se osredotočili samo na eno stvar?«

Adeline je pogledala svoj seznam. Odtrgala je del papirja in tisto, kar je ostalo, prilepila nazaj na vrata. Na njem je še vedno pisalo: Moli zjutraj in zvečer.

Adeline se je nasmehnila. »Morda se moj dan ni začel popolno, vendar lahko zdaj še vedno molim. In s pomočjo Jezusa Kristusa bo to dovolj!«

Odpri PDF

Ilustriral: Giovanni Abeille