Pionirji v vsaki deželi

Malce kot v nebesih

Rebekah Jakeman

»Bi rada šla v cerkev?« je vprašal stric Reza.

Resnična zgodba iz Indije in Kanade.

Tahira je zložila zadnjo majico in jo dala v kovček. Pakirala je za potovanje, da bi preživela poletje pri teti in stricu v Kanadi. Bila je navdušena, a tudi malce živčna. Kanada je bila daleč od njenega doma v Indiji.

»Imaš vse?« je vprašala mama.

»Mislim, da ja!« Tahira je zaprla kovček.

»Odlično se boš imela. Obvezno objemi strica Rezo in teto Misu,« je rekla mama.

Ko je Tahira stopila z letala v Kanadi, je strica Reza in teto Misu močno objela. »To je od moje mame,« je rekla.

Naslednjih nekaj dni so preživeli v raziskovanju mesta in bližnjih krajev. Obiskala je svoj prvi zabaviščni park in si ogledala Niagarske slapove. Bilo je zelo zabavno!

V soboto popoldne je Tahira pomagala pripraviti piščanca makhani za večerjo. Ko so pojedli, ji je stric Reza postavil vprašanje.

moški in dekle sedita za mizo in se pogovarjata

»Bi šla jutri z nami v cerkev?« je vprašal. »Hodimo v krščansko cerkev. Učimo se o Jezusu Kristusu in njegovem evangeliju.«

»Seveda,« je rekla Tahira. Mama in oče sta verjela v drugačno veroizpoved, Tahira pa je hodila v krščanski internat v Indiji. Če bi šla v novo cerkev, ne bi bilo nič drugače.

ljudje sedijo na cerkvenih klopeh in pojejo hvalnico

Naslednji dan je Tahira oblekla obleko, ki ji jo je dala teta. Ko so prišli do kapele in vstopili, so vsi peli. Tahira se je ustavila in strmela v vse ljudi. Mame in očetje so sedeli s svojimi otroki. Vsi so bili videti srečni. Peli so prelepo.

To je kot v nebesih, je pomislila Tahira.

Tahira se je s teto Misu in stricem Rezo usedla na eno od klopi. Opazovala je, kako so podajali pladnje s kruhom in vodo. Poslušala je govornike, ki so govorili o Jezusu Kristusu. In slišala je več petja. Zadnja pesem je govorila o družinah, ki so za vedno skupaj. Všeč ji je bilo, kako se je počutila ob teh besedah.

Po zadnji molitvi se je Tahira obrnila k stricu Rezi. »Kaj pomeni biti skupaj za večno?«

Stric Reza se je nasmehnil. »Če bomo sledili Jezusu Kristusu ter sklenili in spolnjevali obljube Bogu, verjamemo, da bomo nekoč vsi skupaj s svojimi družinami lahko živeli v nebesih.«

Tahira je v sebi čutila toplino od glave do peta. Všeč ji je bila zamisel, da bi bila z družino za večno.

Po bogoslužju je Tahira še naprej razmišljala o prelepi glasbi. Želela je izvedeti več o Jezusu Kristusu in večnih družinah. Odločila se je, da se bo sestala z misijonarjema. Tedni so minevali in Tahira je vse bolj vedela, da je evangelij pravi.

Tahira je poklicala starše, da bi jim povedala, kaj se uči. Nato jima je postavila pomembno vprašanje. »Ali se lahko krstim?« Rekla sta: »Da.«

Na dan krsta so Tahira, stric Reza in teta Misu zapeli hvalnico »Božji sem otrok«. Stric Reza jo je prevedel, da bi jo lahko zapeli v hindujščini. Hindujščina je bil jezik, ki ga je govorila doma v Indiji.

Ko je Tahira pela, je v srcu začutila toplino. Počutila se je kot v nebesih. In Tahira je vedela, da bo zaradi Jezusa Kristusa, če bo držala obljube nebeškemu Očetu, nekega dne lahko ponovno živela z obema.